Bogojina

Cerkev Gospodovega vnebovzetja

Znamenje v Bogojini

/41 /11

Cerkev v Bogojini je ena zanimivejših arhitektur prve polovice 20.stoletja in najbolj znamenito svetišče Prekmurja. Stoji na pobočju vzpetine nad naseljem Bogojina.

Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice. Prvič se Bogojina omenja leta 1208 v listini ogrskega kralja Andreja II., ki je omen-jenega leta podelil Nikolaju, županu Železne županije, obsežno zemljišče v severovzhodnem delu sedanjega Prekmurja. V Bogojini sta se rodila pisatelj in etnolog Jožef Košič ter mariborski škof Jožef Smej. Tu je živel tudi Ivan Baša, pisatelj in politični vodnik.

Cerkev je bila leta 1793 prezidana in leta 1810 popravljena in posvečena Gospodovemu vnebohodu, oltar je bil tedaj samo eden. V cerkvi sta bila tudi oratorij in grobnica. Na koru so bile orgle. Cerkveni stolp je bil zidan. Tla cerkve in zakristije so bila tlakovana. Pokopališče je bilo ograjeno. V goricah je bila kapela svetega Urbana, zgrajena 1829. leta.

Nova cerkev je bila postavljena v letih 1924–1927, pravokotno ob stranico starejše enoladijske baročne cerkve z romansko osnovo. Ob stari glavni vhod je avtor postavil dominanten valjast stolp, zvonik z značilnimi plečnikovskimi likovnimi oblikami. Na vrhu valja je razgledna terasa in na njenem robu dodaten stolpič, ki se ponovi ob zaključku stare cerkve. Nad vhodnim pročeljem kraljuje na preprostem stebru Kristusov kip.

Stara cerkev je uporabljena kot vhodni del, nekakšno preddverje glavne cerkvene dvorane. Novi prostor je nekoliko dvignjen in razdeljen v dve nesimetrični ladji z mogočnim, iz osi pomaknjenim kamnitim stebrom, ki nosi štiri izrazite, ekspresivno učinkujoče loke. Na severni in južni strani ladijski dvoranski prostor poudarjajo strnjene arkade. Posebna zanimivost je stranski oltar sv. Jožefa.

Do posvečenja cerkve 18. julija 1954 je bil dokončan glavni oltar, ki je bil tedaj v celoti opremljen z vazami, lestenci, s kipi in sliko. Oltar svetega Jožefa je svojo dokončno podobo dobil konec leta 1956. Prižnica, krstilnik in kamnita obhajilna miza z vratci so dela, nastala že po Plečnikovi smrti in sodijo med zadnja arhitektova dela.

Stebri, oltarja, krstilnik, prižnica in obhajilna miza so iz podpeškega marmorja. Lončeni krožniki na hrastovem stropu in vrči na glavnem oltarju so delo domačih lončarjev iz Filovec in Bogojine. Kip Kristusa na pročelju cerkve in kip svetega Jožefa na stranskem oltarju sta delo kiparja Lapuha iz Ljubljane. Slika Vnebohoda nad glavnim oltarjem in Križev pot sta delo akademskega slikarja Janeza Mežana. Jože Plečnik je uporabil tradicionalne stavbne zakonitosti sakralnega objekta in jih s pretanjenim vrednotenjem in dodajanjem materialov preoblikoval v unikat. Opremo bogatijo izdelki ljudske lončarske ustvarjalnosti.

Ob križišču pod cerkvijo je arhitekt oblikoval znamenje, ki usmerja k beli lepotici na vrhu klančine.

Odkrivajte čudovito Slovenijo z Ringaraja.net!

"Čudovita Slovenija" je sklop prispevkov o svetovno znanih, o še neodkritih in o drugih zanimivih delih naše čudovite deželice - prispevki so namenjeni spoznavanju najlepših delov domovine in hkrati izvrsten seznam izletniških točk.

Pomurje