/11 /11

Ste vi in vaši malčki že imeli priložnost videti cvetnonedeljske butarice v obliki dude, otroške stekleničke, zajčka, ribe, smuči, tovornjaka, copat, metle in smetišnice, kitare, cerkvice, ure, mobilnega telefona …?

Kdo ne pozna cvetnonedeljskih butar in butaric? Saj veste, snopi pomladanskega zelenja in šibja, na katerem je zapičena pomaranča ali jabolko, iz njega pa včasih bingljajo tudi pisani trakovi. Ampak, če bi radi vašim malčkom pokazali resnično izvirne butare, se na cvetno nedeljo   odpravite na družinski izlet na Ljubno ob Savinji. Ta kraj namreč slovi po figuralnih butarah, ki niso edinstvene le v slovenskem, pač pa tudi evropskem prostoru. Vaši malčki bodo navdušeni nad barvitimi butaricami, ki upodabljajo živali, kuhinjske pripomočke, delovne stroje, sakralne predmete, glasbila, športno opremo, celo pripomočke za dojenčke ….

Butare, posrečen nadomestek palmovih vej

Na cvetno nedeljo, ki jo kristjani praznujejo teden dni pred veliko nočjo, po cerkvah blagoslavljajo oljčne vejice in drugo, v butare in snope speto, pomladansko zelenje in šibje.  To obredno dejanje hoče spomniti na Kristusov zadnji prihod v Jeruzalem. Kot poročajo evangeliji, je tja prijahal na oslici in doživel navdušen sprejem. Ljudstvo je lomilo palmove veje in jih v znak spoštovanja polagalo pred prihajajočim Kristusom. Spomladansko zelenje, ki uspeva na Slovenskem, povsem dostojno nadomesti palmove veje, do katerih bi pri nas težko prišli. Žegnani les, kot včasih tudi rečemo cvetnonedeljskim snopom in butaram, naj bi ubranil vsega hudega ljudi, živali, rastline in stvari, ki pridejo v stik z njim. Ta star krščanski običaj je izpričan že v 9. stoletju.

Praznik otrok in mladine

Cvetna nedelja je eden najbolj živahnih, barvitih in razburljivih praznikov, ki ne pusti ravnodušnega nobenega malčka. V krajih, kjer ima ta pomladanski praznik bogato tradicijo, komaj čakajo na nedeljski blagoslov snopov pomladanskega zelenja. Takrat bodo otroci ponosno pokazali svoje butare in butarice. Cvetna nedelja je bila po naših vaseh od nekdaj praznik otrok in mladine. Dečki in mladeniči so komaj čakali na dan, ko so k žegnu odnesli butaro, ki so jo izdelali s pomočjo očeta ali starejših bratov. Večja je bila njihova butara, bolj ponosni so bili. Po mestih praznik ni imel takega žara, saj so butarice in oljčne vejice kupili na trgu.

V gozd po material in veselo na delo

Predlagam, da tudi vi in vaši malčki zavihate rokave in se lotite izdelave butare. No, še prej se podajte v gozd in natrgajte pomladanskega zelenja in šibja, brez katerega ni prave slovenske butare, razen ljubljanske, ki je izdelana iz oblancev. Pri izdelavi povprečne slovenske butare pogosto uporabljamo vrbo, ivo, božji les oz. bodiko, lesko, dren, bršljan, brinje in oljko – kar pač uspeva na našem področju. Na sredi butarice je navadno sedem ali devet šib, na katere lahko napičimo jabolko ali pomarančo ali pa jih okrasimo s pisanimi trakovi. Okoli šib pridamo pomladansko zelenje in vse skupaj povežemo v šop. Dušo in barvitost butarici daje prav pomladansko zelenje – bršljan s svojimi živo zelenimi usnjatimi listi in modrimi jagodastimi plodovi, božji les s svetlečimi bodičastimi listi in živahnimi rdečimi plodovi ter dren, ki se spomladi odene v bogato rumeno cvetje.

Ljubenske potice, paša za otroške oči

V Sloveniji poznamo različne vrste cvetnonedeljskih butar, ki se razlikujejo tako po obliki, uporabljenih gradivih kot tudi po imenih. Med številnimi tipi butar v slovenskem in tudi evropskem prostoru so nekaj posebnega ljubenske potice, kakor imenujejo cvetnonedeljske izdelke na Ljubnem ob Savinji. Po obliki komajda še spominjajo na tradicionalne snope zelenja, saj so figuralne. Izdelovalci potic že vrsto let tekmujejo v izvirnosti in iznajdljivosti. Te neskončno domiselne potice, ki jim ni enakih nikjer drugje, predstavljajo denimo orodja in predmete iz kmečkega življenja, kot so plug, voz, sekira, motorna žaga, koš, grablje, nadalje verske simbole, od cerkvic, križev, svetega pisma, hostij, do kelihov. Za otroke najbolj zanimive so butare, ki upodabljajo živali in različne uporabne predmete, kot so kuhinjski pripomočki, športni rekviziti, ure, dežniki, avtomobili, delovni stroji, knjige, glasbila, denimo harmonika, trobenta, boben, kitara idr. Tradicija izdelovanja potic se na Ljubnem ni le ohranila, pač pa se skozi čas tudi razvija in nadgrajuje ter sledi sodobnim trendom.

Živahne in barvite ljubljanske butarice

Prav posebne in zelo živahne so tudi ljubljanske butarice. Kmetje iz okolice Ljubljane pri izdelavi uporabljajo malo zelenja, a toliko več raznobarvnih oblancev – pogosto v barvah slovenske zastave. Te razmeroma mlade butarice so zaradi posebne oblike in izvedbe med zanimivejšimi v Evropi. Ker so lične oblike, jih k blagoslovu brez večjih zapletov lahko nesejo tudi najmlajši družinski člani, tudi tisti, ki še niso upihnili prve svečke.