/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slovenija sodi med države z najvišjo stopnjo obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME), najbolj ogroženi pa sta Gorenjska in Koroška. Glede na razširjenost bolezni pri nas je pomembno epidemiološko spremljanje bolezni in spodbujanje posameznikov k zaščiti s cepljenjem. Strokovnjaki s Klinike za Infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarjajo, da je sedanje jesensko in prihajajoče zimsko obdobje najbolj primeren čas za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, pri čemer je pomembno, da so za popolno zaščito pred boleznijo prejeti vsi potrebni odmerki cepiva.

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja na pomen nadzora nad boleznijo in spodbuja k izvajanju preventivnih aktivnosti, ki bodo pripomogle k večji osveščenosti in stopnji precepljenosti Slovencev: »Klopni meningoencefalitis je huda bolezen, ki prizadene osrednje živčevje in lahko na zdravju pusti resne posledice za vse življenje. Vedno znova opozarjamo na razmeroma visoko ogroženost, precepljenost prebivalcev Slovenije pa je še vedno majhna. Ljudje pogosto pozabijo, da je za doseganje ustrezne zaščite pred klopnim meningoencefalitisom treba opraviti osnovno cepljenje z vsemi tremi odmerki. Ta zaščita pa ne traja vse življenje in jo je potrebno v rednih časovnih presledkih (na 3 do 5 let) obnavljati. Zavedati se moramo, da bolezen zahteva dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo, ki je povezana tudi z ogromnimi stroški. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani se je leta 2011 za KME zdravilo 149 bolnikov.«

KME je virusno vnetje možganskih ovojnic, ki se običajno pokaže dva do tri tedne po vbodu okuženega klopa. V začetnem obdobju se bolezen prične z znaki, kot so vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje. Po prehodnem izboljšanju se v naslednji fazi poleg visoke vročine pojavi tudi hud glavobol in bruhanje; pogosto je prisotno tresenje prstov rok in jezika, včasih motnje zavesti. Pri manj kot 10 odstotkih se pojavijo ohromitve. V Evropi umre približno 1 odstotek obolelih, pri 5 odstotkih ostanejo trajne ohromitve, pri dobri tretjini bolnikov pa bolezen pusti posledice, kot so: glavoboli, slabo počutje, utrujenost, motnje spomina in mišljenja, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja. Med bolniki, ki imajo dolgotrajne posledice po bolezni, so tudi otroci.

Stopnja obolevnosti za KME se v zadnjih desetletjih povečuje v nekaterih evropskih državah, tudi v Sloveniji, kar gre pripisati tudi ugodnim vremenskim razmeram, zaradi katerih so klopi dalj časa aktivni. Naše naravno gozdnato okolje in vremenski pogoji omogočajo klopom ugodne razmere za njihovo preživetje. V Sloveniji je stopnja ogroženosti visoka, incidenca namreč znaša kar 13/100.000 prebivalcev, precepljenost pa je med najnižjimi v Evropi, saj znaša le okoli 12 %. V Sloveniji zboli približno 270 oseb na leto, najvišja obolevnost je na Gorenjskem, kjer zboli povprečno 60 oseb letno. Bolezni so izpostavljeni tako odrasli in otroci, ki se gibajo v naravi in vse tiste osebe, ki svoj poklic opravljajo na prostem.

Cepljenje predstavlja edino učinkovito zaščito pred KME, potrebno pa je opraviti osnovno cepljenje z vsemi tremi odmerki. Priporočljivo je, da se ga opravi v hladnejšem obdobju leta, torej v prihajajočih jesenskih in zimskih mesecih, ko klopi niso aktivni. Drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa čez 6 – 12 mesecev. Nato so potrebni poživitveni odmerki: prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let, po 60. letu starosti pa ponovno na vsaka 3 leta.

Za ljudi, ki so s cepljenjem pričeli v začetku tega leta, se priporoča, da osnovni program cepljenja s tretjim odmerkom zaključijo pred začetkom naslednje sezone aktivnosti klopov, ki bo spomladi. Cepijo se lahko tudi otroci od 1. leta dalje.

Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranih osebnih zdravnikih.