Kako sladek je dojenčkov smehljaj! (Freepik.com)

/11 /11

Smeh in nasmeh sta za dojenčka zelo pomembna. Z njima izraža čustva in komunicira z drugimi ljudmi. Dojenčki, ki še niso zmožni besedne govorice, pač morajo biti pravi mojstri neverbalne komunikacije, zato nasmeh kot svojo govorico uporabljajo pogosto. Poleg tega dojenčki svoja čustva izražajo zelo odkrito, saj nimajo nikakršne potrebe, da bi jih skrivali. Če so veseli in zadovoljni, se pač smejejo na vsa ustka. Kaj pa dojenčke spravi v smeh in dobro voljo?

Novorojenček

Kako sladek je dojenčkov smehljaj! Malo kaj mlade starše tako gane kot trenutek, ko opazijo njegov prvi nasmeh. Dojenček se lahko prvič nasmehne že zelo zgodaj, že takrat, ko je še novorojenček, še celo v porodnišnici. Novorojenček se nasmehne v spanju ali pa v budnem stanju, le da njegov nasmeh še ni zavesten, hoten. Spreleti mu obrazek, kot da bi ga v spanju pobožale vile. Ponekod pravijo, da se novorojenček »smehlja angelcem«. Pa kaj zato, če prvi nasmeh še ni hoten - mladi starši smo nad dojenčkovim nasmehom očarani, saj je sladek obet prijetnih trenutkov, ki jih bomo preživljali skupaj.

Po prvem mesecu pa se dojenček prične smehljati hote. To je nasmeh, ki je nedvomno namenjen določeni osebi. Prvič ga boste opazili v trenutku, ko ga bo dojenček uporabil kot odgovor na komunikacijo z drugo osebo, recimo, vami. Vi ga boste prijazno ogovorili, njemu pa se bodo zasvetile očke, široko jih bo razprl, raztegnil usteca in zakrilil z ročicami. To je trenutek, ki ga zaklenite v srce!

V načelu gre pri prvem nasmehu za novorojenčkov ali dojenčkov odgovor na neko vidno spodbudo in ne na tisto, kar sliši, čeprav ima sluh razvit bolje kot vid. Nasmehne se medvedku, ki stoji ob njegovi posteljici, ali pa mamici, ki pokuka v njegov voziček. Pri nekaterih dojenčkih se prvi nasmeh pojavi pri treh tednih, pri večini pa pri mesecu in pol. To sovpada z razvojnim trenutkom, ko je novorojenček sposoben z očmi vedno bolje slediti predmetom, ki se premikajo. Še bolje pa lahko sledi obrazu. Nič čudnega, da je dojenčkov prvi nasmeh pogosto nagrada za mamico, ki pride do novorojenčka, se skloni nadenj in se mu nasmehne. Dojenček ji nasmeh sedaj lahko hote vrne, ker jo že dovolj dobro vidi in ker njen ljubi obraz že prepozna tudi po videzu.

PREBERITE TUDI: Novorojenček ni nemočno bitje

Čemu se smeji novorojenček?

Kaj je razlog, da se novorojenček smehlja? Nekoč so razlagali, da gre za zgolj fiziološki pojav, ki nima nikakršne povezave z dojenčkovo duševnostjo, temveč direktno povezavo z njegovim prebavnim traktom. Novorojenčkovi smehljaji naj bi bili refleksi, povezani z njegovim želodčkom. To je pač ustrezalo teoriji, da je novorojenček zelo preprosto bitje, ki predvsem presnavlja: se hrani in izloča. Sedaj je takšno prepričanje že preteklost, saj vemo, da se novorojenček ne smehlja kar tako. Smehlja se le v določenih situacijah: kadar mu je prijetno, ko mu je toplo, ko se počuti umirjeno, ko se počuti varnega in kadar ima poln želodček. Prestrašenemu ali preutrujenemu novorojenčku smehljaj pač nikoli ne spreleti obrazka.

Prvi meseci

Prvi nasmeh je odgovor na prijetno vizualno spodbudo, dojenček pa ga nameni določeni osebi. Zato pravimo, da je to »socialni nasmeh«. Lahko pa se nasmehne tudi kakšni igrački, toda namen nasmeha je enak - pozdrav, z željo po komunikaciji. Naslednja spodbuda, ki dojenčka pripravi do nasmeha, je običajno slušna spodbuda. To so lahko nežne besede, s katerimi ga ogovarjamo, lahko pa tudi določena glasba, ki mu ugaja, ali pesmica, ki mu jo zapojemo. Dojenček se kmalu nato nasmehne tudi, če se ga kako drugače dotaknemo po telesu, recimo, če ga očka požgečka z brado po golem trebuščku ali če ga z usti »poprda« po golih podplatkih. Ne mine veliko časa, pa se dojenček ob takšnih priložnostih glasno zasmeji. Tedaj je običajno star štiri mesece. Mamice so včasih na očke kar ljubosumne, ker dojenčka očka lahko pripravi do zvonkega smeha, mamica pa le do zelo zelo prijaznega nasmeha... Tisti posebni smeh pa je prihranjen za očka.

PREBERITE TUDI: Igre z dojenčkom za spodbujanje govora

Sorojenci

Tisti starši, ki imajo doma že kakšnega otroka, bodo opazili, da so prvi dojenčkovi spontani nasmehi zelo pogosto namenjeni bratcu ali sestrici. Zakaj? Verjetno zato, ker so otroci bolj sproščeni, kot smo starši. Vloga starša zahteva, da za dojenčka skrbimo. Negujemo ga, hranimo, previjamo, kopamo, uspavamo... veliko več časa, kot ga namenjamo igri z njim. Sorojencem pa vsega tega ni treba. Kadar se oni približajo dojenčku, se mu približajo izključno z namenom, da bi se pozabavali z njim. Kadar se starši igramo z dojenčkom, se mu spakujemo (delamo grimase), se igramo »biba gre« ali »buci-buci«. Mislite, da dojenčku to kdaj pa kdaj ni že kar preveč? Kakšna dobrodošla sprememba je za dojenčka, ker ga sorojenec ne stimulira preveč, ampak se zadovolji s tem, da se mu pokaže ali da se sam žoga, dojenček pa ga lahko zgolj gleda? Kdo pa se ne bi utrudil kar naprej primerno odzivati na starševsko spakovanje, kikirikanje, petje, žgečkanje itd... Sorojenec se s tem ne trudi in prav zaradi tega se ga dojenček razveseli vedno znova.

In sorojenec? Sorojenec je, če to starši opazijo ali ne, če to priznajo ali ne, ljubosumen na dojenčka. Starši se ukvarjajo z dojenčkom veliko preveč časa, ki je bil nekoč namenjen njemu. Kakšna čudovita kompenzacija je za sorojenca, ko tudi starši opazijo, da je dojenček bolj navdušen nad njim kot nad komerkoli drugim! Veselite se tega odnosa in nikar ne skušajte tekmovati s sorojecem »koga ima dojenček rajši«. Kaj pa, če tudi sorojenec prične zase zahtevati »buci-buci« igre? Privoščite mu jih polno mero. Ta regresija je zelo neškodljiva, otroku pa da občutek, da ga imate še vedno enako radi kot prej in tudi prav tako radi kot dojenčka.

Umetnost veselja

Otrok bo razvijal svoje sposobnosti, da se veseli in da izraža veselje, tako, kot bo potekal njegov splošni razvoj.

Pri osmih ali devetih mesecih, ko bo že razumel, da predmeti obstajajo tudi tedaj, ko jih ne vidi, se bo rad igral skrivanje igrač. Vi mu boste pokazali njegovo račko in jo prvič skrili pod odejico tako, da bo videl, kam ste jo dali. Nato jo bo »našel« in se zasmejal. In vi tudi - zelo se boste razveselili račke. Drugič bo otroček že razumel, da se igrate skrivalnice z račko. Ne bo več potrebno, da vas vidi, kako jo skrivate. Razveselil pa se je bo s smehom vsakič, ko jo bo našel. Nato se bo rad igral opazovanje ročnih lutk. Kako se bo smejal, ko se bo ročna lutka skrila pod mizo ali za vrata in se spet pokazala z glasnim »ku-ku«. Te igre se malčki zlepa ne naveličajo.

Pri 16 ali 18 mesecih bo spoznal, da ima tudi sam moč, da nasmeje druge. To je starostno obdobje, v katerem se zelo poveča malčkova zmožnost, da oponaša ljudi v svoji okolici. Otrok bo za vami ponavljal gibe in izraze obraza. Če se boste smejali, kadar bo storil kaj značilnega, recimo, kadar bo vzel v roke svojo knjigico, se dvakrat presedel in se resno odkašljal, prav tako, kot to stori dedek, kadar vzame v roke svoj časopis, bo otrok razumel, čemu ste se zasmejali. Ne, ni se norčeval iz dedka, le oponašal je njegovo značilno vedenje. Ker pa je s tem razveselil vas, bo svoje dejanje ponavljal. Sedaj je namreč že zmožen razumeti preproste povezave med vzrokom in posledico - česar pred osemnajstim mesecem ni zmogel - in tudi že razume, da je vaše veselje sprožil on sam in ga lahko sproži z enakim dejanjem tudi znova. Naj vas opozorimo, da je pri smejanju otrokovemu dejanju potrebno nekoliko razmisleka: če kakšnega njegovega dejanja ne želite spodbujati, se mu nikar ne smejte. Recimo, da nehote spodmakne stol sorojencu, vi pa se zasmejite padcu.

Smisel za humor

Kako pa se razvija malčkov smisel za humor? No, za to bo potrebno še počakati. Prve znake, da ima malček smisel za humor, boste opazili šele pri dveh ali treh letih. Za to je potrebno imeti že določene izkušnje in biti sposoben nekaterih abstraktnejših miselnih procesov, pa tudi govor je potrebno razumeti in uporabljati precej dobro. Smisel za humor izražamo namreč v veliki meri v besedni izmenjavi. Dokler pa malček še ne govori dobro, bo to zanj nemogoče. Strokovnjaki pravijo, da je smisel za humor v tesni povezavi z izobrazbo, pa ne govorimo le o formalni izobrazbi. Gre za splošno izobrazbo in za družinsko ter drugo okolje, ki malčka obdaja. Močan spodbujevalec smisla za humor je tudi družinsko ozračje, v katerem je humor cenjen in spodbujan, in kjer se tudi starši pogosto pošalijo ter nato skupaj smejijo. Toda do tedaj, ko se bo vaš dojenček toliko razvil, da boste lahko občudovali njegov smisel za humor, bo minilo še kar precej časa.

PREBERITE TUDI: Je novorojenček res popolnoma neubogljen?

Za sedaj imate v zibki novorojenčka. In novorojenček je »pravi človek« že veliko prej, preden se prvič hote nasmehne. Ker pa si gotovo tudi vi želite otroka, ki bi se znal veseliti, je prav, da njegovo zmožnost smeha in komunikacije s smehom spodbujate. Smeha in nasmehov, razveseljevanja s šalo, ne more biti, če ni dveh, če otrok pri tem nima partnerja. Mi sami smo morda v teku let in skrbi pozabili, kako se sproščeno smeješ in zabavaš, toda na srečo je tu vaš otrok. Ta vas bo s svojim nasmehom odčaral, kot je princ s poljubom odčaral Trnuljčico. Prepustite se smehu in veselju, ki vam ga prinaša vaš otrok!