/91 /11

Pri spontanem pisanju otroci že začenjajo povezovati glasove, ki jih slišijo, s črkami. Tovrstni poskusi so zelo dragoceni za kasnejše učenje branja, ko zapisanim črkam prirejajo glasove.

Ker ima zgodnja pismenost tako pomemben vpliv na pismene dosežke v šoli, je prav, da upoštevamo otrokov naravni razvoj, ki vključuje celostno učenje – učenje z vsemi čutili na različnih področjih. Cilje razvoja zgodnje pismenosti v naši skupini uresničujemo na področju matematike, umetnosti in tudi drugih področjih. Za nas je pomembno, da imamo pred očmi povezujoče cilje posameznih področij. Le tako bomo pozorni na njihovo uresničevanje.

Zgodbica za začetek

Čeprav je naša kombinirana skupina (2–5 let) zelo zvedava, ni bilo pri otrocih zaznati velikega zanimanja, ki bi kazali znake zgodnjega opismenjevanja. S sodelavko sva želeli preveriti, ali je temu res tako. Otroke sva motivirali z uvodno zgodbico, ki nas je spremljala več dni. »Dežela črkarija« je bila naša uvodna rdeča nit.

Medo Brundi je bil zelo žalosten, ker bi rad prebral zgodbico, a ni znal brati, ni poznal črk. Zato smo ga z otroki povabili, da gre z nami v »Deželo črkarijo«. Naredili smo vlak, peli prirejeno pesmico o vlaku in vsak dan odhajali med črke. Ob vsakem obisku smo se srečali s štirimi, petimi črkami. O črki smo slišali kratko pesmico, iskali besede, ki imajo to črko za začetni glas ter ob zaključku obiska prebrali z medvedkom Brundijem novo besedo. Ko smo se srečali z vsemi črkami, je medvedek Brundi že lahko prebral svojo zgodbico. To mu je bilo v veliko veselje, otrokom pa ravno tako, saj so vse dni kazali veliko zanimanja za vse ponujene dejavnosti, ki so sledile.

Igre s črkami

Poleg zgodbice, ki je otroke zelo pritegnila, smo otrokom ponudili različne didaktične namizne igre s črkami, gibalne igre orientacije, igrali smo se »bibljarije« – igre z rimami, glasovne igre, kjer smo iskali začetne glasove, besede smo zlogovali, iskali enake črke, reševali didaktične liste, predmete, na računalniku igrali zvočno-glasovne igre, ustvarjali likovne izdelke s črkami, vse preko igre.

Dolge oz. kratke besede smo ponazarjali z vrvicami, jih med seboj primerjali in se ob tem igrali gibalno-plesno igro. Vzgojiteljica ali otrok (starejši) je pokazal dolgo vrvico in povedal ob tem dolgo besedo. Ob glasbi so otroci z dolgimi imeni plesali z dolgimi vrvicami in obratno. Naredili smo diagram dolgih in kratkih imen, nalepili vrvice, ki smo jih uporabili pri gibalno-plesni igri, ter šteli, katerih imen je več, dolgih ali kratkih.

Zelo zanimiva je bila otrokom tudi igra z grafoskopom. Za uvod so ugotavljali, katere predmete gledajo na steni, nato so različne predmete sami polagali na grafoskop ter jih opazovali na steni v različnih položajih. Opazovali smo še izrezane črke. To je bila tudi motivacija v likovno tehniko škropljenje črk s pomočjo zobnih ščetk. Na list smo položili več različnih črk in jih škropili z različnimi barvami. Nastale so prave umetnine. Na grafoskop so otroci polagali še prozorno folijo, na katero so risali in pisali s flomastri ter svoje umetnine občudovali na steni. Ugotavljali so, da ni vseeno, kako obrnejo folijo. Teh risbic je nastalo mnogo. Niso in niso se naveličali.

Že kmalu sva opazili, da otroke črke zelo zanimajo, ustavljali so se pred »Deželo črk«, pred magnetno tablo, na kateri so bile besede in črke, da so jih prerisovali. Nosili so zvezke in pisali. Tudi najmlajši niso zaostajali. Pridružili so se starejšim in jih posnemali. Večkrat so jim starejši priskočili na pomoč. Nekatere dejavnosti smo prilagodili mlajšim, na primer pri igrah z napisi njihovih imen so imeli poleg napisa še svoj znak. Pri sestavljanju zgodbice so pri manjkajočih besedah iskali sličice, starejši so risali sami, nekateri so besede že pisali.

Pismo prijateljema in staršem

Odločili smo se napisati pismo Žigu in Urški, ki sta bila dalj časa doma, in sicer kar preko e-pošte. Otrokom je bilo pisanje pisma nekaj povsem novega in z navdušenjem so kar sami tipkali svoja imena.

Pisali smo tudi svojim staršem. Zanje smo izdelali razglednice. Ob tem smo spoznali pošto, delo poštne uslužbenke in pismonošo. Igrali smo se tudi igro vlog oz. pošto. Najbolj zanimivo in veselo je bilo, ko je v domači poštni nabiralnik prispela njihova razglednica.

Črke so postale zanimive

Ob zaključku je bil v skupini opazen velik napredek v primerjavi z začetkom te vodene dejavnosti. Pet otrok se sami pravilno podpišejo in prepisujejo črke, besede. Kar nekaj otrok hitro najde začetne glasove črk. Ko ustvarjamo različne plakate, so na njih tudi napisi, ki jih napišejo (prepišejo) otroci. Najbolj razveseljivo pa je, da se tudi v spontani igri veliko poslužujejo knjig, prepisujejo, rišejo, sprašujejo za črke oziroma kaj piše in se radi igrajo pri magnetni tabli s črkami. O napredku in zanimanju za črke, pisanje in risanje vzorčkov pripovedujejo tudi starši na pogovornih uricah in ob dnevnih srečanjih.

Za konec še delavnica s starši

Za zaključek smo vzgojiteljice organizirale delavnico za starše in otroke, kjer smo pripravile šest različnih kotičkov z nalogami (didaktična igra za grafomotoriko in igra dolgih/kratkih besed, ki sva jih izdelali sami, didaktična igra Polžek leze, sestavljanje svoje zimske zgodbice, ki je bila prilagojena starosti otrok, prerisovanje besed na magnetni tabli, iskanje imena v množici imen). Za vsako opravljeno nalogo si je otrok prislužil štampiljko. Na delavnici začetnega opismenjevanja so starši videli, kako igra resnično uči otroka, kako prihaja začetno opismenjevanje spontano iz otroka, spoznali so dejavnosti, igre, katerih se lahko poslužujejo pri ukvarjanju s svojim otrokom ter se veselili otrokovega napredka.

Literatura:

– Kurikulum za vrtce

– Revija Vzgojiteljica, oktober 2011

– Priročnik: Vsak po svoji poti do pismenosti

Članek je bil objavljen v reviji RINGARAJINE ISKRICE, POMLAD 2012.

Spodbujajte branje!

Vzgoja bralca