/11 /11

Učinek domačih nalog je po eni strani odvisen od vsakega posameznika posebej, po drugi strani pa je močno povezan z družino, šolo in družbo, v kateri se nahaja. Gotovo pa je eno – domača naloga je v prvi vrsti odgovornost in obveznost otrok in ne mam, očetov, starejših bratov in sestr, starih staršev ali učiteljev v podaljšanem bivanju … Pomoč, kadar je potrebna; spodbude in pohvale, že že; to pa ne pomeni, da namesto otrok domače naloge pišemo mame. S tem njim in sebi delamo medvedjo uslugo.

Otroci, ki se jim zdi, da vse znajo in da je opravljanje domače naloge povsem nepotrebno, hodijo po tankem ledu, ki se hitro lahko vdre. To so večinoma izjemno inteligentni otroci, a jim manjka vaje in reda, kar se jim lahko maščuje, ko bodo odrasli. No, seveda se jim to vseskozi po malo maščuje. Pri kontrolni nalogi jim po navadi vedno manjka kakšna točka. Z malo vaje in truda bi lahko blesteli, tako pa se zadovoljijo s povprečjem in nižjimi ocenami. Ste v opisu prepoznali svojega šolarja? Hitro ga vzemite v roke. Še je čas …

Naloge učiteljev pri domači nalogi

Da bodo otroci z veseljem in zagnanostjo opravljali domače naloge, mora svojo nalogo z odliko opraviti tudi učitelj. Na njegovih plečih je precej krivde, če se učenci domačih nalog lotevajo zdolgočaseno, brez volje ali jih sploh ne delajo. Posredovanju domačih nalog mora učitelj nameniti optimalni čas. Posredovati jih mora v miru, med uro, nikakor pa ne na koncu ure, med zvonjenjem ali pa celo na koncu zvonjenja, ko so misli učencev že daleč izven učilnice. Domače naloge morajo biti dane jasno, pospremljene z napotki in nasveti, kako naj se jih učenci lotijo in s katerimi učnimi pripomočki si lahko pomagajo. Med dajanjem domače naloge naj učitelji preverijo, ali so otroci razumeli navodila in se je bodo lahko uspešno lotili. Učence naj spodbujajo, da brez skrbi vprašajo, če česa niso razumeli. Če je možno, naj naloge razdelijo v različne težavnostne stopnje, da jih bodo znali vsi samostojno rešiti. Učitelji naj bi se bolj kot za reproduktivne domače naloge, katerih namen je ponavljanje in utrjevanje snovi, a so za učence precej enolične, da ne rečem dolgočasne, odločali za dajanje produktivnih domačih nalog, ki spodbujajo aktivno mišljenje, samostojno pridobivanje znanja in zmožnost uporabiti to zanje v vsakdanjem življenju. Praviloma imajo namreč učenci raje vsebinsko raznolike, aktualne naloge in naloge, ki so blizu njihovim izkušnjam in interesom.

Naloga staršev

Pri tem kako in če sploh otrok opravlja domače naloge imajo veliko vlogo tudi starši, ki naj bi svojega otroka naučili učnih navad, katere bi mu omogočale izvrševanje domačih nalog. Tega pa ni brez ustrezne motivacije. Starši naj bodo otroku po svojih močeh vedno pripravljeni pomagati, vendar ga pri tem ne smejo omejevati od samostojnosti. Čeprav gredo že sami sebi na živce, naj otroke dosledno opozarjajo na njihove obveznosti, tudi opravljanje domače naloge – a ne zgolj iz starševske dolžnosti, pač pa, ker verjamejo, da je to smiselno (čeravno se jim zdijo nekatere domače naloge daleč od tega). Zavedajo naj se, da brez utrjevanja znanja, pridobivanja dodatnega znanja in uporabe le-tega  v praksi, njihovi otroci ne bodo prišli do kakovostnega vseživljenjskega znanja. Pomoči pri učenju ali nalogah se lotimo z dobro voljo in z zanimanjem. Če otroku radovednosti in ljubezni za določen predmet ali snov ni uspel vzbuditi učitelj, mu jo poskušajmo mi. Spodbudimo otroke, da o temah, ki jih obravnavajo v šoli, razpravljajo z nami in iščejo različne poti za reševanje problemov. Domačo nalogo preglejmo, če je dobra, jo pohvalimo, če je kaj napak v njej, otroka nanje opozorimo in vztrajamo, da jih popravi. Ko otroka skozi leta spodbujamo in opozarjamo na napake, imejmo pred očmi cilj, da se bo kasneje spodbujal sam in občutil zadovoljstvo, ki mu jo prinaša dobro opravljena naloga. Notranje otrokovo zadovoljstvo po opravljenem delu naj bo naš cilj. Ko bomo otroka pripeljali do te stopnje, smo zmagali vsi – otrok in starši. Otrok, ki osvoji delovne in učne navade, je pravi balzam za starše – nauči se delati brez izsiljevanj in izbruhov, sam pregleda vso snov, ki so jo tisti dan obravnavali in v kri mu pride tudi sprotno delanje domačih nalog. Prej ko osvoji to samostojnost in se sprijazni z dejstvom, da v življenju ne moremo delati samo tistega kar želimo, pač pa da je kakšno stvar preprosto treba narediti za naše in dobro naših bližnjih, prej bo čustveno in socialno dozorel in okrepil svoj socialni status v medosebnih odnosih. Učenec, seveda, potrebuje tudi stalen in primerno urejen prostor, kjer dela naloge in se uči.

Domača nalog kot sredstvo navezovanja stikov

In zakaj dam še en veliki ja delanju nalog? Zato, ker psihologi menijo, da imajo le-te izjemno vlogo pri navezovanju stikov. Otroci si zaradi nalog telefonirajo, se srečujejo, izmenjujejo mnenja in jih skupaj rešujejo. Celo starši se zaradi nalog pogovarjajo in navezujejo stike, ki so lahko začetek lepega prijateljstva. Naloge vendarle ne prinašajo le trpljenja in peklenskih muk, kot se šolarjem pogosto zdi. Poleg bogate dote za življenje, ki se kaže v delovnih in učnih navadah, samostojnosti, notranjem zadovoljstvu po dobro opravljenem delu, domače naloge prinašajo tudi veselje in prijateljstva.?

PREBERI TUDI:

Domača naloga ni nadloga