Vhod v grad Bogenšperk (Foto: wikipedia)

Grad Bogenšperk

Notranje dvorišče

Grb gradu

/41 /11

Lahko bi rekli, da v središču Slovenije, na severnih obronkih dolenjskega gričevja, na nadmorski višini 412 m, ob glavni cestni povezavi Dolenjske in Zasavja, leži renesančni grad Bogenšperk, eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem.

Že leta 1689 ga je v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal znameniti raziskovalec in polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je na tem gradu preživel dvajset let svojega življenja (1672 – 1692): »V deželnem jeziku se grad in gospostvo Wagensperg imenuje Bogenšperk; leži na Dolenjskem, štiri milje od Ljubljane. Ta grad je še eden tistih starih gorskih gradov, sezidanih na visokem hribu sredi gozdov. Ima razgled daleč na visoke snežnike proti Koroški in Štajerski, čist in zdrav zrak, sicer ne ravnine, kljub temu pa polja po hribih, preizvrstno sadje vsake vrste – češnje so štiri ali pet na enem peclju – v bližini vinske gorice in nedaleč od gradu lep črn in rumen marmor, ki sem ga na svojem mestu že popisal.«

Danes je ta renesančni grad lepo obnovljen. V njem prirejajo poroke, koncerte, razstave, različne prireditve (noč čarovnic, Valvazorjeve viteške igre, otroško poletje, …), predavanja in podobno.

Najstarejši del gradu je severovzhodni stolp, ki je prvotno stal samostojno in služil tudi kot bivalni prostor. Preko lesenega mostu je bil kasneje povezan z jugovzhodnim stolpom, ki je služil kot obrambni stolp in je bil mnogo višji od ostalega gradu (leta 1759 je strela na njem zanetila požar, ki je objekt močno poškodoval, tako da nikdar ni bil obnovljen v prvotni višini). Grad je pozidan na skali, ena od zanimivosti pa je tudi globok vodnjak, izklesan v živo skalo.

Grad je po vsej verjetnosti v sedanji obliki začela graditi plemiška rodbina Wagen po znamenitem potresu leta 1511. V tem potresu je bil močno poškodovan bližnji grad Lihtenberk, last Boltežarja Wagna. Po smrti Jurija, zadnjega člana družine Wagen leta 1630 je grad zamenjal več lastnikov in ga je končno leta 1672 kupil Janez Vajkard Valvasor. Temeljito ga je obnovil in opremil. V njem je imel grafično delavnico, knjižnico in zbirko kuriozitet. Zaradi ogromnih stroškov pri izdaji knjige »Slava vojvodine Kranjske«, natisnjene v nemškem jeziku, se je močno zadolžil, prisiljen je bil prodati dragoceno knjižnico in grad s posestvi 1692 ter se z družino preseliti v Krško, zato se je na gradu zopet zamenjalo več lastnikov.

Leta 1972 se je začela sistematična obnova gradu, ki jo je prva leta vodil umetnostni zgodovinar Milan Železnik. V prenovljenih prostorih so sedaj: muzejske zbirke (Valvasorjeva delovna soba in rekonstrukcija tiskarne, Vraževerje in čarovništvo, Ljudske noše, Geološka zbirka domačina Blaža Zarnika (zbrane so vse kamnine iz občine Šmartno pri Litiji), Geodetska zbirka, Lovska zbirka), poročna dvorana, rekonstruirana kapela in gostinski lokal. Zelo lepo je urejen tudi park ob gradu.

Odkrivajte čudovito Slovenijo z Ringaraja.net!

"Čudovita Slovenija" je sklop prispevkov o svetovno znanih, o še neodkritih in o drugih zanimivih delih naše čudovite deželice - prispevki so namenjeni spoznavanju najlepših delov domovine in hkrati izvrsten seznam izletniških točk.

Zasavje