Turška ječa

Srce mladega grofa

/31 /11

Eden najpomembnejših gradov na naših tleh je bil pozidan že v 13. stoletju, a je svojo današnjo podobo renesančne trdnjave dobil tri stoletja kasneje. Ima dva okrogla stolpa in mogočno bastijo, grajsko zidovje pa je tako nenavadne debeline, da stavbi niso mogli do živega niti turški napadi niti kmečki upori in so jo uničile šele vihre druge svetovne vojne.

Ljudska prerokba pravi, da so grad zidali petsto let, razbili pa v šestih dneh in da če boste tja prišli čez petsto let, bo spet stal lep in ves zlat. Očitno pa le ne bo treba tako dolgo čakati, saj je grad že prav lepo obnovljen. Sprehodimo se čez viteško in poročno dvorano ter pokukamo v Rozamundino sobo. Ta je spomin na »rožo deklic« iz Prešernove Turjaške Rozamunde. Ogledamo si katoliško in evangeličansko kapelo, nad katero naj bi skrit v malem prostoru  Jurij Dalmatin prevajal Lutrovo biblijo v slovenski jezik. Dih morda majčkeno zastane ob pogledu na turško ječo, ki vneto molči o manj prijaznih časih. Orožarno, ki je nekoč hranila bogato zbirko orožja, tičnico na dvorišču, zunaj konjski hlev, živalski vrt z divjadjo in jahalnico si bomo morali narisati v domišljiji. Nanje se je namreč ohranil zgolj spomin.

 
Od kod Turjačani

Ime ene najstarejših plemiških rodbin v deželi je od nekdaj burilo ljudsko domišljijo. Njihovo nemško ime Auersperg naj bi po naše pomenilo turja gora oziroma gora, kjer bivajo turi.

Pripovedka pravi, da so se v časih, ko so začeli zidati turjaški grad, po okoliških gozdovih klatili divji voli ali turi, ki so napadali graditelje. Sčasoma so polovili vse živali, razen ene, ki se jim je vedno znova izmuznila. Davni prednik turjaških grofov je pet dni in pet noči zasledoval samotnega tura. Posrečilo se mu je, da ga je ulovil, ga ukrotil in živega pripeljal na grad. Bil je mlada, lepa in močna žival. Turjačan je bil tako ponosen nanj, da ga je sprejel v ime in grb svoje rodbine. Divji kamniti tur pa še danes zre z mogočnega zidu Turjaškega gradu.

Nastanek imena pa neizčrpna ljudska domiselnost povezuje tudi s Turki. Turjačani so namreč postali nesmrtni prav zaradi junaštva v bojih s Turki. Že Valvasor je zapisal, da je Turjak »kraj, iz katerega so vedno izvirali slavni junaki, ki so jasno pokazali, da hrabri levi ne rode slabotnih živali in visokoleteči orli ne strahopetnih golobov«.


Srce mladega grofa

V bližini gradu je v kapeli grajskega pokopališča shranjeno skrivnostno srce komaj 23 letnega grofa Hanna Turjaškega, ovito v rdečo pentljo. Po ljudskem prepričanju naj bi se mladi grof zaljubil v kmečko dekle, čemur je njegov oče nasprotoval. Nesrečni mladenič je odšel v Italijo in si tam vzel življenje, domov pa so poslali le srce, okoli katerega naj bi ljubljeno dekle zavezalo rdeč trak.

 

Informacije

Grad je odprt vsak konec tedna, in sicer:

• Sobota: 12.00 - 19.00
• Nedelja: 11.00 - 19.00

Vse informacije in naročile sprejema Javni zavod Trubarjevi kraji na tel št. 01/7881 006.

Članek objavljen v Prostočasnik, poletje 2008