Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
|
/41
Po pripovedovanju Marije Križman je pripovedko zapisala Vesna Guštin, saj pravega avtorja ne poznamo. Prva izdaja pripovedke Kako je ratala jama Vilenica je bila leta 1993, v zbirki Bejži zlodej, baba gre.
Pripovedka pripoveduje o deklici, ki je pasla živino in nekega dne našla veliko jamo Vilenico, kjer je srečala vile rojenice. Pomen obravnavane pripovedke je predvsem spoznati nastanek jame Vilenice ter njeno ime (npr. »Naročile so ji, naj ljudem oznani, da se ta jama kliče Vilenica.«). V malem pa tudi predstaviti življenje na Krasu.
Do sredine 19. stoletja je Vilenica slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Turistični obiski jame so zavedeni v listinah že leta 1633, ko je grof Petač dal jamo v upravo lokavski župniji. Župnija je lahko razpolagala z zaslužkom od vstopnin nabranih z vodenimi obiski jame. Za svoj sloves se poleg lepoti jama lahko zahvali tudi bližini kobilarne Lipica in bližini trgovske poti Dunaj -Trst. Prvi častitljiv obiskovalec je bil leta 1660 avstrijski cesar Leopold I, ki si je med obiskom kobilarne v Lipici ogledal tudi jamo.
Med pomembnimi obiskovalci v 18. stoletju naj omenimo še kralja Neaplja in Sicilije, Ferdinanda in naravoslovca Balthasar-ja Haquet-a. V začetku 19. stoletja je jamo dvakrat (1816 in 1818) obiskal tudi avstrijski cesar Franc I.
Leta 1819 so v Vilenici uvedli vpisno knjigo (usnje, format 43 * 30cm), ki jo hranijo na Inštitutu za raziskave Krasa v Postojni. Kasneje je Vilenica zaradi novih odkritij v Postojnski jami počasi začela toniti v pozabo. Od leta 1836 lokavska skupnost ni več organizirala jamskih obiskov, ampak je upravljanje jame prepustila gostilničarju Antonu Muhi. Od leta 1886 do konca II. svetovne vojne je z jamo upravljalo Tržaško planinsko društvo (Societa Alpina delle Gulie di Trieste). Dolgo zapuščena je Vilenica ponovno zaživela leta 1963, ko je skrb zanjo prevzelo Jamarsko društvo Sežana.
Danes je jama za obiskovalce opremljena in osvetljena v dolžini 450 m, sicer pa je jama dolga 1300 metrov. Ob vstopu se spustite 72 metrov pod zemeljsko površje in si v podzemlju ogledate izredno lepe kapniške oblike. Vilenica je poznana po izredno barvitih kapnikih in prečudovitih kapniških zavesah. V najlepši, Vilinski dvorani, si lahko ogledate 20,5 metrov visok stalagmit in obilico kapnikov najrazličnejših oblik. Z malo domišljije lahko uzrete vilo, hudiča, opico, ribo, dežnik, svečnik, baletko in podobno.
Pred vhodom v jamo sta Jamarski dom in pokrit prostor, tako da obstaja tudi možnost prirejanja piknikov, srečanj in drugih prireditev. Temperatura v jami je stalna, 10 stopinj Celzija; ogled traja uro in 15 minut.
Odkrivajte čudovito Slovenijo z Ringaraja.net!
"Čudovita Slovenija" je sklop prispevkov o svetovno znanih, o še neodkritih in o drugih zanimivih delih naše čudovite deželice - prispevki so namenjeni spoznavanju najlepših delov domovine in hkrati izvrsten seznam izletniških točk.
4
3
3
3
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
