Zemljevid poti

Tehnična zahtevnost

Fizična zahtevnost

Vzpon in sestop

/51 /11

Vzpon na Stari grad nad Kamnikom (585 m)

• Višinska razlika: 210 m
• Čas hoje: vzpon 0,5 h, spust 0,5 h.

Primerni letni časi:

Izlet primeren čez celo leto. Pozimi je neizvedljiv v ledenem.

Kljub strmini kratka in dobro vzdrževana pot, korenin je malo.

Tehnično nezahtevna pot, malo objektivnih nevarnosti. Na nekaterih mestih je potrebno na najmlajše nekoliko popaziti, da ne zdrknejo s steze po gozdnem pobočju.

Izhodišče:

Kamnik, parkirišča ob Usnjarski cesti pri kamniškem Sparu. Če ne najdete parkirnega mesta, poskusite parkirati bolj proti centru.

Opis poti:

Ko najdemo parkirni prostor nekje ob Usnjarski cesti gremo preko mostu čez Kamniško Bistrico, prečkamo na novo razširjeno kamniško obvoznico in krenemo nekoliko na levo po ozkem prehodu ob obvoznici. Kmalu uzremo manjšo planinsko tablico z napisom Stari grad in večjo leseno tablo, ki označuje potek nove gozdne učne poti.

Takoj ob cesti se začnemo vzpenjati, najprej v eni smeri, nato pa se začne ovinkarjenje po kar precejšnji strmini. Kljub temu premagovanje tega dela poti ni težko, ker je pot dobro vzdrževana. Poleg tega nas ob poti stalno vabijo klopice, kjer si lahko naberemo novih moči.

Ko tako postopno nabiramo višino, opazimo nad pot obešeno leseno desko in napis »dobrodošli v mlinčkov gaj«. Če se ozrete tam naokoli sprva ni še prav nič jasno, le kje so tu mlinčki?

Uganka je rešena čez nekaj naslednjih ovinkov. Kar naenkrat se izza roba prikaže cela vrsta mlinčkov, ki so jo marljivi člani društva postavili na izvir zelo stanovitnega studenca. Ta ne presahne niti v največji suši, le kakšen mlinček manj se takrat vrti. Tudi okolica mlinčkov je nekaj posebnega, vsepolno je različnih figuric in razpostavljenih debel nenavadnih oblik.

Obisk tega kraja bo zanesljivo ostal malčkom v lepem spominu.

Po deželi mlinčkov se strmina nekoliko umiri, tu se odcepi gozdna učna pot naravnost, mi pa gremo po markirani poti na levo. Sledi spet nekaj strmih ovinkov, nato pa pridemo na travnik, kjer se poleti pasejo konji. Ker je takrat v žici električni pastir, nekaj previdnosti ni odveč.

Po robu travnika pridemo do grmičevja, kjer se lahko jeseni okrepčamo z robidnicami, če smo le bolj visokorasli, ker spodaj rastoče robidnice na tej znani poti hitro izginejo.

Na tem mestu je tudi zadnja klopica pred našim ciljem. Ponovno se vzpenjamo po goščavi, kjer je v mokrem pot malo bolj spolzka in je takrat potrebno na malčke popaziti.

SE NADALJUJE NA NASLEDNJI STRANI ...