Pridobite zeleno ali modro energijo

Dober način, kako doprinesti k razvoju obnovljivih energentov in čistemu okolju je, da kupite zeleno (okolju prijazno) energijo. Vedno več električnih naprav ponuja kupcem možnost zelene energije ali modre energije.

Kaj je zelena energija?

Je električna energija, ki je proizvedena iz obnovljivih energetskih virov oziroma na okolju prijazen način. Poleg hidroenergije so okolju prijazni energetski viri še biomasa, bioplin, sončna energija, vetrna energija in podobno.

In zakaj zelena energija: Ker s skrbnim in načrtovanim vlaganjem sredstev v obnovljive vire energije pripomoremo pri prizadevanjih za zmanjševanje negativnih posledic dolgotrajne uporabe klasičnih fosilnih goriv ter tako posredno zmanjšujemo količino zdravju in okolju škodljivih toplogrednih plinov: ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega monoksida (N2O), fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6) ter zmanjšujemo količino žveplovega dioksida (SO2) in dušikovega oksida (NOx) v zemeljskem ozračju. Namenjena pa je vsem tistim, ki jim ni vseeno in želijo živeti v čistem in zdravem okolju! Preberite si več o zeleni energiji in izpolnite pristopni obrazec, s katerim lahko še danes postanete ponosni odjemalec Zelene energije.

Kaj je modra energija?

Modra energija je električna energija, pridobljena iz okolju prijaznih, obnovljivih virov. Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek, pri njeni proizvodnji pa ne izrabljamo dragocenih fosilnih goriv. Delovanje slovenskih hidroelektrarn ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, škodljivimi emisijami ali radioaktivnimi odpadki. Poskrbljeno je tudi za čim manjši vpliv energetskih objektov na življenje v vodi ter za ekološko primerno vpetost objektov v okolico. Več si preberite na: http://www.modra-energija.si.

Solarna razsvetljava

Se v glavnem uporablja za razsvetljavo vrta, vendar pa so te solarne lučke nadvse ljubke in so zvečer zelo koristne, saj vam svetijo ravno toliko, da se ne spotaknete na poti do lope.

Zamenjajte žarnice za CFL-sijalke (kompaktne fluorescenčne)

Pred letom 2006 in razvpito kampanjo podjetja Eskom za varčevanje z energijo je le redko kdo med nami vedel, kaj so CFL-sijalke, kaj šele, da bi jih uporabljali v svojih domovih. Fluorescenčne sijalke (CFL ali nizkoenergetske sijalke) morda stanejo nekoliko več kot navadne sijalke, a porabijo le četrtino energije in trajajo veliko dlje (nekaj 10.000 ur ali 12-krat dlje kot navadne sijalke).

Nabavite si LED-diode

LED-diode ali svetleče diode, so tehnologija, ki zagotavlja zelo energetsko učinkovite in neverjetno dolgotrajne sijalke. LED-diode bodo kmalu prišle na trg v velikem (beri ugodnem) slogu in bodo še vedno stale malce več kot CFL-sijalke, vendar porabijo še manj energije in trajajo še dlje. LED-sijalka lahko zmanjša porabo energije za 80-90 % in traja približno 100.000 ur. Celo vklopijo se hitreje kot navadne sijalke (kar vam lahko celo reši življenje, če so LED-diode v zavornih lučeh vašega avtomobila). Skoraj vedno stanejo več, vendar opažamo, da njihova cena pada.

Senzorji

Senzorji premikanja so lahko dober način, da so luči izklopljene, ko jih ne potrebujete, senčniki pa vam dajejo ravno dovolj življenja. Merilnike časa lahko nastavite za vklop ali izklop, kadarkoli je to potrebno.

Infrardeči ali pasivni infrardeči (PIR) senzorji: Oblikovani so tako, da zaznajo infrardeče sevanje ali toploto (npr. ljudi). Zaznajo tudi gibanje toplote z enega mesta na drugega. Skoraj neobčutljivi so na lažne sprožitve in so dokaj ugodni. Vendar, ker delujejo po mehanizmu vidne linije, niso uporabni za daljše razdalje (več kot 4,5 m) ali v sobah z ovirami. Najbolj uporabni so za večino bivalnih prostorov, vključno s sprednjim in zadnjim vhodom, omarami in hodniki, če so 4,5 m ali manj oddaljeni od senzorja.

Ultrasonični senzorji ali ultrazvočni senzorji (US): Te senzorji z ultrazvočno tehnologijo oddajajo zvočne tokove. Kakršno koli gibanje lahko zmoti odbito frekvenco, ki senzorju omogoča, da zazna gibanje. So zelo občutljivi na gibanje in običajno delujejo tudi na mestih, kjer so ovire. Kljub temu pa so nagnjeni k temu, da jih je mogoče lažno sprožiti in so ena izmed najdražjih možnosti. Najbolj primerni so za večje sobe, kot so družinske sobe in prostori za druženje.

Zvočni senzorji: Te senzorji z mikrofonom prisluškujejo zvokom, kot so zvoki premikanja. So relativno cenovno ugodni in dobro delujejo v prostorih, kjer ni ovir, vendar pa niso učinkoviti pri razlikovanju med zvokom prezračevalnih naprav in vašim zvokom in so zato nagnjeni k lažnim sprožitvam. Najbolj primerni so za sobe nenavadnih oblik.

Mikrovalovni senzorji: Ta tehnologija se najpogosteje uporablja pri samodejnih drsnih vratih, vendar je novejša in manj preizkušena pri senzorjih gibanja. Te senzorji delujejo tako, da pošiljajo mikrovalove in nato s pomočjo sprejemnika zaznajo odbito frekvenco. Kot pri ultrazvočnih senzorjih, je vsak gib na območju zaznan s spremembo v odbiti frekvenci. So dokaj neobčutljivi, vendar je treba njihovo zanesljivost še strogo preučiti, poleg tega pa so tudi težko dobavljivi. Najbolj primerni so za specializirano uporabo.

Uporabite delovno svetlobo

Delovna svetloba je kakršen koli lokaliziran vir svetlobe, ki ga uporabimo pri kakšni aktivnosti ali delu in lahko zmanjša potrebe po osvetlitvi, s tem ko razpolagamo s svetlobo le tam, kjer jo potrebujemo. Če uporabimo manjše vire osvetlitve, kot so pisarniške svetilke, bralne svetilke, namizne svetilke, svetilke na omari ipd., porabimo manj energije, kot pa, če ves prostor razsvetlimo s celim nizom stropnih luči.

Pasivna gradnja

Najboljši vir svetlobe je več kot očitno naravna svetloba – sonce. In bolje kot ga izkoristimo, manj razsvetljave potrebujemo. Uporabite pasivno gradnjo (za pasivno gradnjo je značilno, da se porabi bistveno manj energije, s tem pa se zmanjšajo tudi obratovalni in vzdrževalni stroški; tako prihranimo denar in koristimo okolju) in si zagotovite kar največ naravne svetlobe; dvignite rolete, odgrnite zavese in spustite v prostore dnevno svetlobo.

Dobre navade

Ne glede na to, kako zmogljiva je vaša razsvetljava, ni smiselno, da so luči vklopljene, ko ni nikogar doma. Izklopite luči v sobah ali delih hiše, kjer ni nikogar. O tem podučite tudi člane družine in prijatelje.

Vir:

Elektro Celje, zelena in modra energija

Pridobite zeleno ali modro energijo

Dober način, kako doprinesti k razvoju obnovljivih energentov in čistemu okolju je, da kupite zeleno (okolju prijazno) energijo. Vedno več električnih naprav ponuja kupcem možnost zelene energije ali modre energije.

Kaj je zelena energija?

Je električna energija, ki je proizvedena iz obnovljivih energetskih virov oziroma na okolju prijazen način. Poleg hidroenergije so okolju prijazni energetski viri še biomasa, bioplin, sončna energija, vetrna energija in podobno.

In zakaj zelena energija: Ker s skrbnim in načrtovanim vlaganjem sredstev v obnovljive vire energije pripomoremo pri prizadevanjih za zmanjševanje negativnih posledic dolgotrajne uporabe klasičnih fosilnih goriv ter tako posredno zmanjšujemo količino zdravju in okolju škodljivih toplogrednih plinov: ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega monoksida (N2O), fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6) ter zmanjšujemo količino žveplovega dioksida (SO2) in dušikovega oksida (NOx) v zemeljskem ozračju. Namenjena pa je vsem tistim, ki jim ni vseeno in želijo živeti v čistem in zdravem okolju! Preberite si več o zeleni energiji in izpolnite pristopni obrazec, s katerim lahko še danes postanete ponosni odjemalec Zelene energije.

Kaj je modra energija?

Modra energija je električna energija, pridobljena iz okolju prijaznih, obnovljivih virov. Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek, pri njeni proizvodnji pa ne izrabljamo dragocenih fosilnih goriv. Delovanje slovenskih hidroelektrarn ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, škodljivimi emisijami ali radioaktivnimi odpadki. Poskrbljeno je tudi za čim manjši vpliv energetskih objektov na življenje v vodi ter za ekološko primerno vpetost objektov v okolico. Več si preberite na: http://www.modra-energija.si.

Solarna razsvetljava

Se v glavnem uporablja za razsvetljavo vrta, vendar pa so te solarne lučke nadvse ljubke in so zvečer zelo koristne, saj vam svetijo ravno toliko, da se ne spotaknete na poti do lope.

Zamenjajte žarnice za CFL-sijalke (kompaktne fluorescenčne)

Pred letom 2006 in razvpito kampanjo podjetja Eskom za varčevanje z energijo je le redko kdo med nami vedel, kaj so CFL-sijalke, kaj šele, da bi jih uporabljali v svojih domovih. Fluorescenčne sijalke (CFL ali nizkoenergetske sijalke) morda stanejo nekoliko več kot navadne sijalke, a porabijo le četrtino energije in trajajo veliko dlje (nekaj 10.000 ur ali 12-krat dlje kot navadne sijalke).

Nabavite si LED-diode

LED-diode ali svetleče diode, so tehnologija, ki zagotavlja zelo energetsko učinkovite in neverjetno dolgotrajne sijalke. LED-diode bodo kmalu prišle na trg v velikem (beri ugodnem) slogu in bodo še vedno stale malce več kot CFL-sijalke, vendar porabijo še manj energije in trajajo še dlje. LED-sijalka lahko zmanjša porabo energije za 80-90 % in traja približno 100.000 ur. Celo vklopijo se hitreje kot navadne sijalke (kar vam lahko celo reši življenje, če so LED-diode v zavornih lučeh vašega avtomobila). Skoraj vedno stanejo več, vendar opažamo, da njihova cena pada.

Senzorji

Senzorji premikanja so lahko dober način, da so luči izklopljene, ko jih ne potrebujete, senčniki pa vam dajejo ravno dovolj življenja. Merilnike časa lahko nastavite za vklop ali izklop, kadarkoli je to potrebno.

Infrardeči ali pasivni infrardeči (PIR) senzorji: Oblikovani so tako, da zaznajo infrardeče sevanje ali toploto (npr. ljudi). Zaznajo tudi gibanje toplote z enega mesta na drugega. Skoraj neobčutljivi so na lažne sprožitve in so dokaj ugodni. Vendar, ker delujejo po mehanizmu vidne linije, niso uporabni za daljše razdalje (več kot 4,5 m) ali v sobah z ovirami. Najbolj uporabni so za večino bivalnih prostorov, vključno s sprednjim in zadnjim vhodom, omarami in hodniki, če so 4,5 m ali manj oddaljeni od senzorja.

Ultrasonični senzorji ali ultrazvočni senzorji (US): Te senzorji z ultrazvočno tehnologijo oddajajo zvočne tokove. Kakršno koli gibanje lahko zmoti odbito frekvenco, ki senzorju omogoča, da zazna gibanje. So zelo občutljivi na gibanje in običajno delujejo tudi na mestih, kjer so ovire. Kljub temu pa so nagnjeni k temu, da jih je mogoče lažno sprožiti in so ena izmed najdražjih možnosti. Najbolj primerni so za večje sobe, kot so družinske sobe in prostori za druženje.

Zvočni senzorji: Te senzorji z mikrofonom prisluškujejo zvokom, kot so zvoki premikanja. So relativno cenovno ugodni in dobro delujejo v prostorih, kjer ni ovir, vendar pa niso učinkoviti pri razlikovanju med zvokom prezračevalnih naprav in vašim zvokom in so zato nagnjeni k lažnim sprožitvam. Najbolj primerni so za sobe nenavadnih oblik.

Mikrovalovni senzorji: Ta tehnologija se najpogosteje uporablja pri samodejnih drsnih vratih, vendar je novejša in manj preizkušena pri senzorjih gibanja. Te senzorji delujejo tako, da pošiljajo mikrovalove in nato s pomočjo sprejemnika zaznajo odbito frekvenco. Kot pri ultrazvočnih senzorjih, je vsak gib na območju zaznan s spremembo v odbiti frekvenci. So dokaj neobčutljivi, vendar je treba njihovo zanesljivost še strogo preučiti, poleg tega pa so tudi težko dobavljivi. Najbolj primerni so za specializirano uporabo.

Uporabite delovno svetlobo

Delovna svetloba je kakršen koli lokaliziran vir svetlobe, ki ga uporabimo pri kakšni aktivnosti ali delu in lahko zmanjša potrebe po osvetlitvi, s tem ko razpolagamo s svetlobo le tam, kjer jo potrebujemo. Če uporabimo manjše vire osvetlitve, kot so pisarniške svetilke, bralne svetilke, namizne svetilke, svetilke na omari ipd., porabimo manj energije, kot pa, če ves prostor razsvetlimo s celim nizom stropnih luči.

Pasivna gradnja

Najboljši vir svetlobe je več kot očitno naravna svetloba – sonce. In bolje kot ga izkoristimo, manj razsvetljave potrebujemo. Uporabite pasivno gradnjo (za pasivno gradnjo je značilno, da se porabi bistveno manj energije, s tem pa se zmanjšajo tudi obratovalni in vzdrževalni stroški; tako prihranimo denar in koristimo okolju) in si zagotovite kar največ naravne svetlobe; dvignite rolete, odgrnite zavese in spustite v prostore dnevno svetlobo.

Dobre navade

Ne glede na to, kako zmogljiva je vaša razsvetljava, ni smiselno, da so luči vklopljene, ko ni nikogar doma. Izklopite luči v sobah ali delih hiše, kjer ni nikogar. O tem podučite tudi člane družine in prijatelje.

Vir:

Elektro Celje, zelena in modra energijaPridobite zeleno ali modro energijo

Dober način, kako doprinesti k razvoju obnovljivih energentov in čistemu okolju je, da kupite zeleno (okolju prijazno) energijo. Vedno več električnih naprav ponuja kupcem možnost zelene energije ali modre energije.

Kaj je zelena energija?

Je električna energija, ki je proizvedena iz obnovljivih energetskih virov oziroma na okolju prijazen način. Poleg hidroenergije so okolju prijazni energetski viri še biomasa, bioplin, sončna energija, vetrna energija in podobno.

In zakaj zelena energija: Ker s skrbnim in načrtovanim vlaganjem sredstev v obnovljive vire energije pripomoremo pri prizadevanjih za zmanjševanje negativnih posledic dolgotrajne uporabe klasičnih fosilnih goriv ter tako posredno zmanjšujemo količino zdravju in okolju škodljivih toplogrednih plinov: ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega monoksida (N2O), fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6) ter zmanjšujemo količino žveplovega dioksida (SO2) in dušikovega oksida (NOx) v zemeljskem ozračju. Namenjena pa je vsem tistim, ki jim ni vseeno in želijo živeti v čistem in zdravem okolju! Preberite si več o zeleni energiji in izpolnite pristopni obrazec, s katerim lahko še danes postanete ponosni odjemalec Zelene energije.

Kaj je modra energija?

Modra energija je električna energija, pridobljena iz okolju prijaznih, obnovljivih virov. Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek, pri njeni proizvodnji pa ne izrabljamo dragocenih fosilnih goriv. Delovanje slovenskih hidroelektrarn ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, škodljivimi emisijami ali radioaktivnimi odpadki. Poskrbljeno je tudi za čim manjši vpliv energetskih objektov na življenje v vodi ter za ekološko primerno vpetost objektov v okolico. Več si preberite na: http://www.modra-energija.si.

Solarna razsvetljava

Se v glavnem uporablja za razsvetljavo vrta, vendar pa so te solarne lučke nadvse ljubke in so zvečer zelo koristne, saj vam svetijo ravno toliko, da se ne spotaknete na poti do lope.

Zamenjajte žarnice za CFL-sijalke (kompaktne fluorescenčne)

Pred letom 2006 in razvpito kampanjo podjetja Eskom za varčevanje z energijo je le redko kdo med nami vedel, kaj so CFL-sijalke, kaj šele, da bi jih uporabljali v svojih domovih. Fluorescenčne sijalke (CFL ali nizkoenergetske sijalke) morda stanejo nekoliko več kot navadne sijalke, a porabijo le četrtino energije in trajajo veliko dlje (nekaj 10.000 ur ali 12-krat dlje kot navadne sijalke).

Nabavite si LED-diode

LED-diode ali svetleče diode, so tehnologija, ki zagotavlja zelo energetsko učinkovite in neverjetno dolgotrajne sijalke. LED-diode bodo kmalu prišle na trg v velikem (beri ugodnem) slogu in bodo še vedno stale malce več kot CFL-sijalke, vendar porabijo še manj energije in trajajo še dlje. LED-sijalka lahko zmanjša porabo energije za 80-90 % in traja približno 100.000 ur. Celo vklopijo se hitreje kot navadne sijalke (kar vam lahko celo reši življenje, če so LED-diode v zavornih lučeh vašega avtomobila). Skoraj vedno stanejo več, vendar opažamo, da njihova cena pada.

Senzorji

Senzorji premikanja so lahko dober način, da so luči izklopljene, ko jih ne potrebujete, senčniki pa vam dajejo ravno dovolj življenja. Merilnike časa lahko nastavite za vklop ali izklop, kadarkoli je to potrebno.

Infrardeči ali pasivni infrardeči (PIR) senzorji: Oblikovani so tako, da zaznajo infrardeče sevanje ali toploto (npr. ljudi). Zaznajo tudi gibanje toplote z enega mesta na drugega. Skoraj neobčutljivi so na lažne sprožitve in so dokaj ugodni. Vendar, ker delujejo po mehanizmu vidne linije, niso uporabni za daljše razdalje (več kot 4,5 m) ali v sobah z ovirami. Najbolj uporabni so za večino bivalnih prostorov, vključno s sprednjim in zadnjim vhodom, omarami in hodniki, če so 4,5 m ali manj oddaljeni od senzorja.

Ultrasonični senzorji ali ultrazvočni senzorji (US): Te senzorji z ultrazvočno tehnologijo oddajajo zvočne tokove. Kakršno koli gibanje lahko zmoti odbito frekvenco, ki senzorju omogoča, da zazna gibanje. So zelo občutljivi na gibanje in običajno delujejo tudi na mestih, kjer so ovire. Kljub temu pa so nagnjeni k temu, da jih je mogoče lažno sprožiti in so ena izmed najdražjih možnosti. Najbolj primerni so za večje sobe, kot so družinske sobe in prostori za druženje.

Zvočni senzorji: Te senzorji z mikrofonom prisluškujejo zvokom, kot so zvoki premikanja. So relativno cenovno ugodni in dobro delujejo v prostorih, kjer ni ovir, vendar pa niso učinkoviti pri razlikovanju med zvokom prezračevalnih naprav in vašim zvokom in so zato nagnjeni k lažnim sprožitvam. Najbolj primerni so za sobe nenavadnih oblik.

Mikrovalovni senzorji: Ta tehnologija se najpogosteje uporablja pri samodejnih drsnih vratih, vendar je novejša in manj preizkušena pri senzorjih gibanja. Te senzorji delujejo tako, da pošiljajo mikrovalove in nato s pomočjo sprejemnika zaznajo odbito frekvenco. Kot pri ultrazvočnih senzorjih, je vsak gib na območju zaznan s spremembo v odbiti frekvenci. So dokaj neobčutljivi, vendar je treba njihovo zanesljivost še strogo preučiti, poleg tega pa so tudi težko dobavljivi. Najbolj primerni so za specializirano uporabo.

Uporabite delovno svetlobo

Delovna svetloba je kakršen koli lokaliziran vir svetlobe, ki ga uporabimo pri kakšni aktivnosti ali delu in lahko zmanjša potrebe po osvetlitvi, s tem ko razpolagamo s svetlobo le tam, kjer jo potrebujemo. Če uporabimo manjše vire osvetlitve, kot so pisarniške svetilke, bralne svetilke, namizne svetilke, svetilke na omari ipd., porabimo manj energije, kot pa, če ves prostor razsvetlimo s celim nizom stropnih luči.

Pasivna gradnja

Najboljši vir svetlobe je več kot očitno naravna svetloba – sonce. In bolje kot ga izkoristimo, manj razsvetljave potrebujemo. Uporabite pasivno gradnjo (za pasivno gradnjo je značilno, da se porabi bistveno manj energije, s tem pa se zmanjšajo tudi obratovalni in vzdrževalni stroški; tako prihranimo denar in koristimo okolju) in si zagotovite kar največ naravne svetlobe; dvignite rolete, odgrnite zavese in spustite v prostore dnevno svetlobo.

Dobre navade

Ne glede na to, kako zmogljiva je vaša razsvetljava, ni smiselno, da so luči vklopljene, ko ni nikogar doma. Izklopite luči v sobah ali delih hiše, kjer ni nikogar. O tem podučite tudi člane družine in prijatelje.

Vir:

Elektro Celje, zelena in modra energija