Mit, da ženska z vsakim otrokom izgubi en zob, ne drži, vendar nosečnost in obdobje po porodu prinašata spremembe, zaradi katerih ustno zdravje potrebuje več pozornosti. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko na svet prijoka otrok, se vsa pozornost skoraj v trenutku osredotoči nanj. Pomanjkanje spanja, izčrpanost, spremenjeni urnik prehrane ter manj časa za lastno nego in higieno lahko pomenijo, da ženska težave, ki so se začele že med nosečnostjo, opazi šele pozneje.

Žensko telo je neverjetno. Hkrati močno in nežno. V njem raste novo življenje, ki ga nestrpno pričakuje vsa družina. Vendar se ob tem pogosto premalo zavedamo, koliko dela žensko telo opravi med nosečnostjo, kako velik fizični napor predstavlja porod in kako se njegove potrebe nadaljujejo tudi med dojenjem. Njeno telo deluje ves čas.

Ali otrok materi res »vzame« kalcij iz zob?

Sodobna medicina ne potrjuje starega prepričanja, da otrok med nosečnostjo materi »izsesa« kalcij iz zob. Ta mit se je prenašal iz roda v rod, najbrž tudi zato, ker so številne ženske po nosečnosti res opažale težave z zobmi. Razlogi zanje pa so drugačni. Povezani so s hormonskimi spremembami, prehrano, slabostjo in bruhanjem ter spremembami vsakodnevnih navad.

Hormonske spremembe vplivajo na odziv dlesni na zobne obloge. Dlesni lahko postanejo bolj občutljive, otekle in nagnjene h krvavenju. Pri nekaterih ženskah se lahko pojavijo tudi izrazitejše težave z obzobnimi tkivi.

Slabosti in spremenjena prehrana povečajo obremenitev zob

Velik vpliv imajo tudi slabosti in spremenjeno prehranjevanje. Če ima nosečnica slabosti, večkrat posega po majhnih obrokih in prigrizkih. Pogosteje lahko poseže tudi po pijačah, ki jih lažje prenaša. Če pogosto uživa hrano s fermentabilnimi ogljikovimi hidrati ali sladke pijače, so zobje večkrat izpostavljeni pogojem, ki spodbujajo nastanek kariesa.

Pogosto bruhanje lahko poškoduje zobno sklenino

Posebno obremenitev za zobe predstavlja pogosto bruhanje. Želodčna kislina ima zelo nizek pH in lahko ob ponavljajoči se izpostavljenosti povzroči erozijo zobne sklenine. To ni enako kariesu: pri eroziji kislina neposredno kemično raztaplja mineralno strukturo zoba. Če se bruhanje pogosto ponavlja, lahko zobje postanejo občutljivejši, površina sklenine pa se postopoma obrablja.

Tudi utrujenost lahko vpliva na zdravje zob

Velika težava lahko postane tudi utrujenost. Ženska, ki premalo spi in je izčrpana, hitreje zanemari svojo higieno. Če zvečer večkrat raje odide naravnost počivat in si ne umije zob, se lahko začnejo kopičiti zobne obloge, s tem pa se poveča tveganje za vnetje dlesni in karies.

Na stanje zob vpliva tudi slina, ki ima pomembno zaščitno vlogo. Pomaga nevtralizirati kisline, odstranjuje ostanke hrane in sodeluje pri ponovni mineralizaciji zobne sklenine. Če se pojavi občutek suhih ust, je lahko ta naravna zaščita manj učinkovita.

Po porodu skrb zase hitro pristane na zadnjem mestu

Po porodu se začne drugo zahtevno obdobje, v katerem prav tako ni veliko počitka. Novorojenček zahteva veliko pozornosti, mati pa zaradi tega skrb zase hitro odrine na konec seznama. Zajtrk poje stoje, kosilo med uspavanjem otroka, zobozdravnika pa prestavlja iz tedna v teden. Če se temu pridružijo pogosti prigrizki, sladke pijače ali slabša ustna higiena, se lahko težave, ki so se začele že med nosečnostjo, nadaljujejo.

Kaj pa dojenje – ali takrat telo črpa kalcij iz zob?

Dojenje samo po sebi ne pomeni, da otrok materi jemlje kalcij iz zob. Telo se med dojenjem prilagodi povečanim potrebam po kalciju za materino mleko, pri čemer se del kalcija začasno mobilizira iz materinega skeleta. Zmanjšanje kostne gostote med dojenjem je običajno prehodno in se po koncu dojenja praviloma obnovi. Zobje pa niso zaloga kalcija, iz katere bi telo črpalo za nastajanje mleka.

Kaj lahko ženska naredi za svoje zobe med nosečnostjo in dojenjem?

Pomembno je, da se nosečnica zaveda, da lahko za svoje zobe veliko naredi brez posebnih ali zapletenih postopkov. Osnova je preprosta: zobe je priporočljivo ščetkati dvakrat na dan s fluoridno zobno pasto in redno čistiti medzobne prostore. Če so dlesni občutljive, je lahko primernejša mehka zobna ščetka.

Če je ženska zaradi slabosti primorana jesti večkrat po malem, naj bo pozorna predvsem na sladke prigrizke in pijače. Ni pomembno samo, koliko sladkorja zaužije, ampak tudi, kako pogosto so zobje čez dan izpostavljeni sladkorjem in kislinam.

Po bruhanju zob ne ščetkajte takoj

Če se pojavi bruhanje, zob ni priporočljivo ščetkati takoj. Želodčna kislina namreč začasno zmehča površino sklenine, zato jo lahko takojšnje ščetkanje dodatno mehansko obremeni. Usta je bolje najprej sprati z vodo. ACOG in ADA omenjata tudi izpiranje z raztopino ene čajne žličke sode bikarbone v skodelici vode, ki pomaga nevtralizirati kislino.

Obiska zobozdravnika med nosečnostjo ni treba odlagati

Pomembno je tudi, da se nosečnica ne izogiba obisku zobozdravnika. Preventivna, diagnostična in potrebna terapevtska zobozdravstvena oskrba je po strokovnih priporočilih varna tudi med nosečnostjo. Nujnega zdravljenja, na primer zdravljenja kariesa, koreninskega kanala ali odstranitve zoba, zato ni smiselno odlagati samo zaradi nosečnosti.

Po porodu se zaradi utrujenosti in nepredvidljivega urnika hitro zgodi, da mati pozabi na lastne higienske navade. Zato je pomembno, da ščetkanje in čiščenje zob ostaneta del vsakodnevne rutine. Med dojenjem je pomembna tudi raznolika in hranilno ustrezna prehrana ter dovolj tekočine. Stroge in neuravnotežene diete v tem obdobju niso dobra izbira.

In še enkrat velja poudariti: dojenje samo po sebi ne pomeni, da otrok materi »izsesa« kalcij iz zob. Zobje niso zaloga kalcija, iz katere bi telo neposredno črpalo za nastajanje mleka.

Ustno zdravje matere je pomembno tudi za otroka

Pomembno se je zavedati tudi, da je dobra ustna higiena pomembna tako za mater kot za otroka. Bakterije, povezane z nastankom kariesa, se lahko s slino prenesejo z odraslega na otroka. Zato se je smiselno izogibati navadam, pri katerih prihaja do izmenjave sline, na primer uporabi iste žlice.

»Za vsakega otroka en zob manj« naj ostane le star pregovor

Morda je torej čas, da pregovor »za vsakega otroka en zob manj« dokončno pustimo v preteklosti. Nosečnost in dojenje ne pomenita, da mora ženska izgubiti zob. Sta pa obdobji, ko si zaradi hormonskih sprememb, slabosti, prehrane, utrujenosti in spremenjenega življenjskega ritma njeno ustno zdravje zasluži nekoliko več pozornosti.

Najboljša preventiva ostaja presenetljivo preprosta: ščetkanje, čiščenje med zobmi, manj sladkorja, dovolj tekočine in zobozdravnik, še preden začne boleti.

Marija Šega je mamica petih otrok in študentka kulturne antropologije.

Pri pisanju povezuje osebne izkušnje materinstva z raziskovanjem tem, ki spremljajo ženske skozi nosečnost, porod in prva leta otrokovega življenja.

Zanimajo jo predvsem vprašanja, o katerih se med mamami veliko govori, a se o njih pogosto premalo piše.

Viri:

Yousefi, M., Parvaie, P., Riahi, S. M. (2020). Salivary factors related to caries in pregnancy: A systematic review and meta-analysis. Journal of the American Dental Association, 151(8), 576–588.e4. PubMed

Jessani, A. et al. (2023). Unfavourable beliefs about oral health and safety of dental care during pregnancy: a systematic review. BMC Oral Health. PubMed

Cai, G., Tian, J., Winzenberg, T., Wu, F. (2020). Calcium supplementation for improving bone density in lactating women: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. American Journal of Clinical Nutrition, 112(1), 48–56. PubMed

American College of Obstetricians and Gynecologists (ACOG). Oral Health Care During Pregnancy and Through the Lifespan. Strokovna priporočila o ustnem zdravju, zobozdravstvenih posegih in preventivi med nosečnostjo. ACOG

American Dental Association (ADA). Pregnancy. Strokovna priporočila o kariesu, gingivitisu, zobni eroziji, bruhanju in varnosti zobozdravstvene oskrbe med nosečnostjo. ADA