Spodbudimo otroka, da nam pomaga pri hišnih opravilih.

/11 /11

Občutek odgovornosti: »To boš uredil sam.«

V različnih razvojnih obdobjih so otroci zmožni poskrbeti za določene stvari, opravila in naloge. Ko opazimo, kaj jih v določenih trenutkih zanima, je pomembno, da jih spodbudimo, da vztrajajo. Če je le nekaj, kar so razvojno zmožni, hkrati pa jim je v izziv. Tako lahko že hodeči malček pomaga pripraviti mizo, štiriletnik z našo pomočjo posesa stanovanje, zloži v pomivalni stroj ali vzame perilo iz pralnega stroja.

Otroci so zelo radi v naši bližini med opravljanjem gospodinjskih opravil, če pa so še aktivni pri tem, jim omogočimo, da se čutijo z nami močneje povezani in bolj pripadni družini. Ponosni so nase, da smo jih prepoznali kot »naše sodelavce« pri vsakodnevnih opravilih. Prav tako tudi ponosni, ko jim neka naloga uspe in jih pohvalimo. Da imajo svojo odgovornost. Nekaj za kar morajo poskrbeti sami. Tako dobijo izkušnjo, kako se počutijo ob tem, ko nekaj dobro opravijo. Pa naj bo to skrb za odnašanje smeti ali domačo nalogo.

Občutek zaupanja vase: »Verjamem, da zmoreš.«

Ker vsak starš najbolje pozna svojega otroka in prepozna, kaj zmore sam urediti, verjame vanj, da bo to tudi utrdil. S tem daje dovoljenje otroku, da si zaupa, kaj zmore. Pridejo pa tudi trenutki, dnevi ali tedni, ko je upora s strani otroka več. Ko nekaj ne želi in noče opraviti. Takrat nas potrebuje, da še bolj verjamemo vanj, ga slišimo v njegovem uporu, jezi, strahu, hkrati pa ga spodbudimo in vztrajamo. Če čutimo, da potrebuje našo pomoč smo mu na voljo, vendar pazimo, da mu ne odvzemamo zaupanja vase.

Ob večjih izzivih so otroci (tako kot odrasli) polni strahu in negotovosti, vendar če vemo, da zmorejo, jim najprej dovolimo izraziti svoja čutenja, jih začutimo, razumemo, potem pa spodbudimo, da vztrajajo. Tudi mi kdaj potrebujemo nekoga, da verjame v nas, takrat ko sami ne zmoremo.

Dovolimo otrokom, da nam pomagajo, tudi, če bo šlo počasneje

Ob tem pa starši pogosto doživljamo, da je določene stvari mogoče hitreje ali učinkoviteje opraviti. Posebno če jih opravljamo sami. Takrat stopimo korak nazaj in dovolimo učeči proces, ki zahteva več časa in lastno izkušnjo. Ob utrjevanju notranje motivacije, občutkov veselja, ponosa in zadovoljstva, bodo otroci dobili motivacijo za vztrajnost, s čimer pa bodo tudi oni hitreje in učinkoviteje opravljali naloge.   

Večje zadovoljstvo jim lahko omogočimo z lastnim doživetjem uspešno opravljene naloge, gospodinjskega opravila ipd., kot če jim obljubljamo zunanjo nagrado (sladkarijo, igračo …).

Če opazimo, da smo medtem »čakanjem« sami nemirni, nemočni in negotovi, pa si dovolimo poskrbeti za svoja čutenja v varnem odraslem odnosu, ali partnerskem ali prijateljskem ali terapevtskem. Izberimo podporo, ki bo tudi nam omogočala zaupanje ob lastnih izzivih.