Tudi otrok potrebuje čas in prostor za žalovanje.

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

"Doživljanje smrti bližnjega je vedno intimna izkušnja vsakega posameznika. Preplavijo nas različna čustva, s katerimi se soočamo vsak na svoj način, vedno pa proces žalovanja zahteva svoj čas, ki nam pomaga, da odžalujemo svojo izgubo. To velja tako za odrasle kot otroke.

Poleg tega otrok čuti tudi mamino in očetovo žalost, četudi o njej ne spregovorita na glas. Otrok enostavno ve, da se je zgodilo nekaj bolečega in ga je seveda strah. Zato potrebuje nas starše oz. odrasle, da mu pomagamo razumeti, kaj to pomeni in kako to preživeti," pojasnjuje Kovačevičeva.

Četudi žalostni, bodite umirjeni

Kot nam je zaupala sogovornica, se je o smrti vedno težko pogovarjati, zato ne smemo čakati na "idealen trenutek", saj ga morda ne bomo dočakali, otrok pa bo vse bolj zmeden in prestrašen, saj ne bo razumel, kaj se dogaja.

"Pa vendar je dobro, da za pogovor o smrti izberemo miren kraj, kjer se bomo sami počutili varno in bomo otroku lažje pristno in kar se da umirjeno odgovarjali na njegova vprašanja. Pri tem svojih čustev (žalosti, strahu …) nikar ne skrivajte pred otrokom, saj mu bodo pomagala razumeti, kaj smrt pomeni in mu hkrati dala dovoljenje, da ta čustva izrazi tudi sam," staršem svetuje Kovačevičeva.

Čas za žalovanje

Otroku tako iskreno in njegovi starosti primerno razložimo, kaj nam izguba nekoga, ki ga imamo radi, pomeni. Na primer: "Žalostna sem, ker mi je umrl oče – tvoj dedek. Sedaj ga ne bo več med nami. Ti se ne boš mogel več igrati z njim in ne bo več sedel z nami pri kosilu, ko bomo prišli k babici. Jaz ga bom zelo pogrešala in verjamem, da ga bomo vsi pogrešali." Otrok bo verjetno zajokal, še posebno, če bo videl tudi vas jokati. Objemite ga in skupaj jokajta. "Predvsem pa mu dajte dovolj časa, da sprejme to žalostno novico in v miru razmisli o dogodku, ki se je zgodil. Če se ni pripravljen pogovarjati, ga ne silite v pogovor, temveč počakajte na trenutek, ko bo sam pokazal zanimanje ali potrebo po tem," opozarja sogovornica.

"Ko gre za žalovanje ob smrti bližnjega, je pomembno, da tako sebi kot otroku dovolimo, da žaluje na svoj način. Pri tem imejmo v mislih, da bomo lažje našli tolažilne besede in sprejemali otrokove odzive ob smrti, če bomo zase našli oporo v zaupnem odraslem odnosu. Na tak način bomo zmogli do določene mere svojo bolečino ohraniti zase in narediti prostor za otrokovo," zaključuje Kovačevičeva.