Kako komunicirati po ločitvi? (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Čustva na začetku ločitve

Na začetku ločitve so čustva pogosto zelo razgreta. Prisotni so jeza, žalost, razočaranje in občutek izgube, kar hitro vpliva tudi na način komunikacije. Prav zato je še toliko pomembneje, da starša že od začetka pazita, kako se pogovarjata. Način, kako se starša obnašata in komunicirata, pomaga otroku varno razumeti spremembe in sprejeti nove odnose v svojem življenju.

Pomembno je tudi vedeti: Ni vsaka ločitev enaka. Pri nekaterih starših uspe polno sodelovanje, pri drugih pa je za otrokovo dobrobit boljše manj stikov med staršema. Zato je pomembno, da glede na okoliščine izberemo najprimernejšo obliko starševstva po ločitvi, ki bo otroku zagotavljala optimalni razvoj.

Varna komunikacija za otroka

Otroci se počutijo varne in mirne, kadar starša med seboj komunicirata spoštljivo, umirjeno in osredotočeno na njihove potrebe.

Nasprotno pa stalni konflikti, kritike bivšega partnerja, komentarji o novem partnerju, stare zamere, sarkazem ali agresiven ton v sporočilih povečujejo otrokovo stisko, tesnobo in vedenjske težave. Kljub temu, da otroci niso neposredno vključeni v komunikacijo, vse to zelo dobro čutijo. Še posebej so pozorni na nevrbalno govorico: Ton glasu, mimiko, držo telesa in čustvene reakcije staršev. Te subtilne, pogosto nezavedne signale otroci zaznavajo in jih uporabljajo za oceno, ali je okolje varno, predvidljivo in zaupanja vredno.

Osredotočite se na otroka in na dogovore

Najbolj koristna so sporočila, ki se nanašajo na:

- urnike prevzemov in morebitne spremembe,

- šolske obveznosti, ocene, izlete,

- zdravniške preglede, zdravila, alergije,

- otrokove hobije, rojstne dneve prijateljev, potrebno opremo,

- pomembne dogodke (npr. »Danes je imel zelo uspešno tekmo, priložena je fotografija.«).

Pogostost komunikacije

Ni ene pravilne številke. Pogostost sporočil je odvisna od starosti otroka, oblike starševstva, urnika, stopnje konflikta in nujnih situacij. Več komunikacije ne pomeni nujno boljšega starševstva.

Splošne smernice:

- Pri mlajših otrocih običajno 2–4-krat na teden.

- Pri starejših otrocih ali izmeničnem varstvu pogosto zadostuje enkrat na teden ali manj, torej le za nujne spremembe.

- Redko več kot eno sporočilo na dan, razen v nujnih primerih.

Prijateljski odnos med staršema

Je v redu, če ostaneta prijatelja, a le z jasnimi mejami. Nekateri ločeni starši ohranijo prijateljski odnos, kar je lahko zelo pozitivno za otroka (skupni rojstni dnevi, prazniki, športni dogodki brez napetosti).

Preveč osebnih pogovorov (o novih partnerjih, čustvih, starih zamerah ali osebnem življenju) lahko:

- zmede otroka ali poveča možnost novih konfliktov,

- oteži nove partnerske odnose,

- poruši meje.

Dobre aplikacije za komuniciranje

Veliko ločenih staršev uporablja aplikacije, ki omogočajo pregledno komunikacijo, koledar in beleženje stroškov npr. OurFamilyWizard, TalkingParents, AppClose, 2Houses, Coparently.

Tudi brez aplikacije si lahko postavita jasna pravila:

- komunicirava samo prek e-pošte ali določene aplikacije, razen v nujnih primerih,

- odgovarjam v 24 urah,

- pišem kratko, spoštljivo in brez osebnih komentarjev,

- če se razburim, si vzamem premor in odgovorim kasneje.

Kako komunicirati o drugem staršu z otrokom:

- Ne ustvarjajte pričakovanj ali napovedi v imenu drugega starša  (»Z atijem bosta šla tja in tja«).

- Ko se otrok vrne od drugega starša, ga vprašajte: »Kako si?« ali »Kako sta se imela?« in se pri tem ustavite. Nato sledite njegovemu toku: poslušajte, če želi deliti, brez da ga zaslišujete z vprašanji, kot so »Kje ste bili?«, »Kaj ste delali?«. Otrok naj ima prostor, da pove toliko, kolikor želi, brez pritiska, preverjanja in primerjav. Otrok ne sme postati posrednik v vajinih konfliktih ali vir informacij o drugem staršu.

- Nikoli ne razpravljajte o spornih temah pred otrokom.

Starši potrebujejo podporo in to je v redu

Čeprav je glavni fokus članka otrok, je pomembno priznati tudi nekaj drugega: starši pogosto potrebujejo pomoč, da zmorejo tak način komunikacije.

Terapija, mediacija, svetovanje ali podporne skupine niso znak šibkosti, temveč odgovornosti. Brez podpore lahko tudi najboljši nasveti ostanejo le teorija, v praksi pa jih je težko uresničiti, še posebej v čustveno zahtevnem obdobju ločitve.

PREBERITE TUDI: Po ločitvi staršev: Kateri urnik stikov je najboljši za otroka?

Zala Udir, svetovalka za dinamiko sestavljenih družin, ustanoviteljica Aurapaxa, je magistrica zakonskih in družinskih študij, ki se celostno posveča življenju in izzivom sestavljenih družin.

Življenje v sestavljeni družini, daje njenemu strokovnemu delu pristen vpogled v vsakodnevne izzive ter dragocen stik z realnostjo tovrstnih družinskih sistemov. Njeno delo temelji na strokovnem znanju, sočutju in praktičnih izkušnjah.

SPLETNA STRAN: https://aurapax.si/

IG: https://www.instagram.com/_aurapax_igsh=MXZxaXlvZTE3c2ZnMg%3D%3D&utm_source=qr

FB: https://www.facebook.com/p/Aurapax-61584849119306/

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

Viri: 

Baude, A., Pearson, J., & Drapeau, S. (2023). Information and communication technology use among children separated from one or both parents: A scoping review. Children and Youth Services Review, 146, Article 106812. https://doi.org/10.1016/j.childyouth.2023.106812

Kalmijn, M. (2016). Father–child contact, interparental conflict, and depressive symptoms among children of divorced parents. European Sociological Review, 32(2), 210–225. https://doi.org/10.1093/esr/jcv097

Russell, L. T., Ferraro, A. J., Beckmeyer, J. J., & Zimmermann, M. L. (2021). Communication technology use in post-divorce coparenting relationships: A mixed-methods examination of 2-generation perspectives. Journal of Family Issues, 42(11), 2635–2662. https://doi.org/10.1177/0192513X20984425

Trinder, L., Connolly, J., Macleod, A., Notley, C., & Kekeli, E. (2016). Quality contact post-separation/divorce: A review of the literature. University of Exeter / Nuffield Foundation. https://ore.exeter.ac.uk/repository/handle/10871/23300