Minister Borut Rončević je po alarmantnih rezultatih PISA 2025 napovedal celovito reformo šolstva in pripravo prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slovensko osnovno šolo morda čaka ena največjih sprememb v zadnjih desetletjih.

Potem ko so rezultati raziskave PISA 2025 pokazali, da so slovenski 15-letniki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi, je minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević napovedal celovito reformo sistema.

Največ pozornosti je pritegnila napoved, da bo ministrstvo pripravilo prehod z devetletne na sodobno osemletno osnovno šolo.

Toda kaj to pravzaprav pomeni?

Osemletke še ni pred vrati

Za starše je najprej pomembno pojasnilo: za zdaj gre za napoved reforme in pripravo prehoda, ne za že izdelan in sprejet nov šolski sistem.

Ministrstvo je ob predstavitvi načrtov izrecno navedlo, da bodo organizacijski model osemletke, prehodno obdobje in potrebne programske spremembe pripravljeni v nadaljnjem procesu.

Zato v tem trenutku še ni mogoče zanesljivo odgovoriti na vsa praktična vprašanja staršev – kako bi bil organiziran začetek šolanja, katere generacije otrok bi sprememba najprej zajela in kako natančno bi bil videti prehod iz sedanjega sistema.

Zakaj želi minister spremeniti sistem?

Neposreden povod za napoved reforme so bili rezultati PISA 2025.

Slovenski 15-letniki so pri bralni pismenosti dosegli 445 točk, pri matematiki 460 in pri naravoslovju 484. Branje in matematika sta pod povprečjem OECD, naravoslovje pa se je spustilo blizu povprečja.

Minister je rezultate označil za resno opozorilo in napovedal, da reforma ne bo omejena samo na število let osnovnega šolanja.

Predvidene so prenova učnih načrtov in standardov znanja, spremembe ocenjevanja, NPZ in mature, zgodnejše opismenjevanje, hitrejša pomoč otrokom, ki zaostajajo, ter zahtevnejše delo z nadarjenimi.

Otroci naj bi se praviloma opismenili že v prvem letu

Ena najbolj konkretnih napovedi se nanaša prav na področje, kjer so rezultati slovenskih otrok najslabši – branje.

Po načrtih ministrstva naj bi bil cilj novega sistema, da se otroci praviloma opismenijo že v prvem letu šolanja, v naslednjih letih pa intenzivneje utrjujejo branje, razumevanje prebranega, pisno izražanje in pravopis.

Posebna pomoč je napovedana za učence, ki zaostajajo, za otroke priseljencev pa pripravljalni programi in intenzivnejše učenje slovenščine.

Minister je ob napovedi osemletke poudaril, da dodatno leto šolanja samo po sebi ni vrednota – bistveno naj bi bilo, koliko znanja otroci v šoli dejansko pridobijo.

Manj obrazcev, več učitelja

Velik del reforme naj bi se nanašal tudi na učitelje.

Ministrstvo napoveduje več strokovne avtonomije učiteljev in šol ter zmanjšanje administrativnih obremenitev. Pregledali naj bi evidence, poročila, soglasja in druge obveznosti ter odpravili podvajanje.

To sicer ni povsem nova usmeritev. Rončević je že pred začetkom šolskega leta med prednostnimi nalogami ministrstva izpostavil kakovost izobraževanja, krepitev ugleda in avtoritete učiteljskega poklica, kadrovsko problematiko in zmanjševanje administracije.

Napovedana je tudi ustanovitev učiteljske zbornice in alternativna pot v učiteljski poklic za ustrezno usposobljene predmetne strokovnjake, ki bi morali opraviti pedagoško-psihološko izobraževanje, predmetno didaktiko, praktično usposabljanje in preverjanje sposobnosti poučevanja.

V šoli tudi več znanj za digitalni svet

Čeprav minister napoveduje več poudarka na temeljnih znanjih, naj nova šola ne bi pomenila vračanja v preteklost.

Med znanji, ki naj bi jih šola sistematično razvijala, ministrstvo našteva računalništvo in informatiko, programiranje, algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno, medijsko in finančno pismenost, kibernetsko varnost, podjetništvo, ustvarjalnost in inovativnost.

Tudi to je povezano z rezultati PISA. Slovenski mladostniki so pri računalniškem mišljenju in reševanju problemov dosegli 486 točk, kar je pod povprečjem OECD, ki znaša 500 točk.

Toda ali je težava res v devetletki?

Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič je za Delo povedal, da ravnatelji z napovedjo ukinitve devetletke predhodno niso bili seznanjeni in da jih je presenetila.

Pomembno vprašanje je namreč, ali je za slabše znanje krivo trajanje osnovne šole ali tisto, kar se v teh letih dogaja.

Na to opozarja tudi ravnatelj OŠ Hajdina Mitja Vidovič, ki je v odzivu na rezultate PISA in ministrovo napoved na Facebooku zapisal, da slovensko šolstvo potrebuje hiter in učinkovit odziv, vendar »hitro ne pomeni nepremišljeno«.

Po njegovem prepričanju število let šolanja samo po sebi ne bo rešilo težav. Bistveno pomembnejše je vprašanje, kaj z otroki v teh letih počnemo.

Vidovič opozarja, da se prvo leto devetletke danes marsikje ne izvaja več tako, kot je bilo prvotno zamišljeno. Ob tem spomni na nekdanjo »malo šolo«, v kateri so se otroci veliko učili skozi igro, gibanje, pogovor, raziskovanje, ustvarjanje in izkušnje.

Branje se ne začne v prvem razredu

Vidovič izpostavlja še eno pomembno vprašanje: razvoj otroka se ne začne z vstopom v osnovno šolo.

Bralne, govorne, gibalne, socialne in učne navade se razvijajo že mnogo prej.

Zato meni, da bi morali pri razmišljanju o reformi pogledati tudi proti vrtcu in družini ter razmisliti o sistematičnem izobraževanju staršev oziroma nekakšni »šoli za starše«.

Ne zato, da bi država staršem narekovala način vzgoje, ampak zato, ker imajo družinsko okolje, pogovor, branje in odnos do učenja pomembno vlogo pri otrokovem razvoju.

Da so težave vidne že zelo zgodaj, kažejo tudi letošnji rezultati NPZ. Tretješolci so pri slovenščini v povprečju dosegli 40,5 odstotne točke, pri posameznih standardih bralnega razumevanja in pisnega izražanja pa so bili rezultati še posebej skrb vzbujajoči.

Učitelji potrebujejo tudi avtoriteto

Vidovič se z ministrom strinja pri še enem pomembnem področju: položaju učiteljev.

Po njegovem mnenju jim je treba vrniti strokovno avtonomijo in avtoriteto. Starši morajo biti partnerji šole, poudarja, ne pa tisti, ki odločajo o strokovnih vprašanjih. Opozarja tudi, da se učitelji in ravnatelji vse več ukvarjajo z obrazci, pritožbami, inšpekcijami, pravnimi vprašanji, administracijo, kadrovskimi težavami in konflikti, namesto da bi se lahko osredotočali na razvoj šole in delo z otroki.

Prav zmanjšanje birokracije in več strokovne avtonomije učiteljev sta med področji, ki jih je v napovedi reforme izpostavilo tudi ministrstvo.

Najprej diagnoza, potem zdravljenje

Razprava o osemletki je tako odprla precej širše vprašanje od tega, ali naj otrok osnovno šolo obiskuje osem ali devet let.

Zakaj otroci vse slabše razumejo prebrano? Zakaj pada matematična pismenost? Zakaj imajo težave pri samostojnem reševanju zahtevnejših nalog? Kako veliko vlogo imajo način poučevanja, učna gradiva, tehnologija, motivacija, družinsko okolje, kadrovska stiska in položaj učiteljev?

Vidovič zato pred politično odločitvijo o osemletki ali devetletki poziva k raziskavi vzrokov, strokovni razpravi in vključitvi ljudi iz prakse – vzgojiteljev, učiteljev, ravnateljev in raziskovalcev.

Njegovo sporočilo lahko strnemo zelo preprosto: najprej moramo ugotoviti, zakaj znanje otrok pada. Šele potem se lahko odločimo, katera sprememba sistema bo dejansko pomagala.

Enako pomembno je, da razprava ne obstane samo pri vprašanju, ali bomo imeli osemletko ali devetletko.

Rezultati PISA 2025 kažejo, da ima Slovenija težavo z znanjem. Odgovor nanjo bo moral biti precej širši od spremembe številke v imenu osnovne šole.

Preberi več o REZULTATIH PISA 2025