|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?

Krajinski park Sečoveljske soline

Uredništvo Ringaraja.net, 24.1.2010
Ko vas bo pot zapeljala proti slovenski obali, se ustavite v enem najdragocenejšem delu naše naravne in kulturne dediščine, Krajinskem parku Sečoveljske soline.

image
/41


Krajinski park Sečoveljske soline s površino približno 650 ha, sodi med najdragocenejše dele naše naravne in kulturne dediščine. Leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. V severnem delu Parka, ki se imenuje Lera, še poteka aktivna pridelava soli in ga od južnega dela Parka, imenovanega Fontanigge, deli struga potoka Drnica.

 

Na Fontaniggah so veliki bazeni, prepredeni s sistemom starodavnih nasipov, od katerih so ohranjeni le še večji. Ob širših kanalih so raztresene nekdanje solinske hiše, ki s svojim značilno podobo sooblikujejo edinstvenost solinske krajine. Glavna sladkovodna žila je reka Dragonja, ki se po nekaj 10-kilometrskem toku v Sečoveljskih solinah izliva v morje.

Na Fontaniggah je bila pridelava soli v 60. letih prejšnjega stoletja opuščena, v okviru dejavnosti Muzeja solinarstva pa se še prideluje sol na način, ki izvira iz 14. stoletja. Vsako solno polje je tu predstavljalo samostojno solino, z lastnimi bazeni za zgoščevanje morske vode in kristalizacijo.

 

Na Leri, še danes "aktivnem" področju, pa so solna polja, namenjena kristalizaciji soli, ločena od polj za zgoščevanje morske vode (bazeni za izhlapevanje). Razlika med obema načinoma pridelave soli je torej v tehnološkem postopku, ki se veže na pripravo slanice, žetev in skladiščenje soli ter različna delovna orodja. Skupna značilnost obeh solinskih območij je, da solinarji na dnu solnih polj gojijo petolo, posebno vrsto biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v sol in zadržuje vgrajevanje posameznih ionov v sol.

 

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Aplikacija Gorski vodnik – pomoč na poti v...
Več kot 10.000 kilometrov je skupna dolžina planinskih poti, ki so jih posneli z GPS aparati. Podatke so zbirali več kot...
17
Najbolj zaželeni družinski destinaciji
Snežna prostranstva, številne možnosti za zabavo in sprostitev ter vrhunski hoteli Falkensteiner vas vabijo na nepozabno...
4
Šentanel
Turistična vasica Šentanel je kraj, ki je daleč naokoli znan po dobri turistični ponudbi. Kraj, ki šteje le okoli 300 lj...
3
Savnanje v nosečnosti: da ali ne?
Ali lahko nosečnica obiskuje savno? Ali je savnanje nevarno zanjo ali za plod? Odgovoril nam je mag. Stanko Pušenjak, dr...
3



Družinski izlet na Kras
photo
Kras nam je tako pri srcu, da se tja odpravimo kar pogosto. Včasih le na sprehod in kosilo, včasih za cel vikend ali cel...
Čudovita Slovenija: Gorenjska
photo
Tematski sklop "Čudovita Slovenija" vam prinaša prispevke o svetovno zananih, o še neodkritih in o drugih zanimivi...




Uporaba kolesarske čelade
abee

Zakaj ne nosite kolesarske čelade med vožnjo po mestu?

Ker ne paše k mojemu izgledu (17%)

Ker mi pokvari frizuro (17%)

Ker je predraga (7%)

Ker se počutim varno tudi brez čelade (34%)

Ker mi postane v napoto, če parkiram kolo in hodim po mestu (24%)


Število vseh glasov: 87

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!