|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Krajinski park Sečoveljske soline

Uredništvo Ringaraja.net, 24.1.2010
Ko vas bo pot zapeljala proti slovenski obali, se ustavite v enem najdragocenejšem delu naše naravne in kulturne dediščine, Krajinskem parku Sečoveljske soline.

image
/41


Krajinski park Sečoveljske soline s površino približno 650 ha, sodi med najdragocenejše dele naše naravne in kulturne dediščine. Leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. V severnem delu Parka, ki se imenuje Lera, še poteka aktivna pridelava soli in ga od južnega dela Parka, imenovanega Fontanigge, deli struga potoka Drnica.

 

Na Fontaniggah so veliki bazeni, prepredeni s sistemom starodavnih nasipov, od katerih so ohranjeni le še večji. Ob širših kanalih so raztresene nekdanje solinske hiše, ki s svojim značilno podobo sooblikujejo edinstvenost solinske krajine. Glavna sladkovodna žila je reka Dragonja, ki se po nekaj 10-kilometrskem toku v Sečoveljskih solinah izliva v morje.

Na Fontaniggah je bila pridelava soli v 60. letih prejšnjega stoletja opuščena, v okviru dejavnosti Muzeja solinarstva pa se še prideluje sol na način, ki izvira iz 14. stoletja. Vsako solno polje je tu predstavljalo samostojno solino, z lastnimi bazeni za zgoščevanje morske vode in kristalizacijo.

 

Na Leri, še danes "aktivnem" področju, pa so solna polja, namenjena kristalizaciji soli, ločena od polj za zgoščevanje morske vode (bazeni za izhlapevanje). Razlika med obema načinoma pridelave soli je torej v tehnološkem postopku, ki se veže na pripravo slanice, žetev in skladiščenje soli ter različna delovna orodja. Skupna značilnost obeh solinskih območij je, da solinarji na dnu solnih polj gojijo petolo, posebno vrsto biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v sol in zadržuje vgrajevanje posameznih ionov v sol.

 

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Najboljši slovenski ranči za družine
Preverite seznam najboljših slovenskih rančev za družino po regijah, ki smo si izposodili na spletni strani Kamzmulcem.s...
6
Minimundus - svet v malem
Oglejte si največje svetovne znamenitosti v pomanjšani obliki.
4
Družinsko potepanje: Lignano
Lignano je italijansko letoviško mestece, primerno za enodnevni družinski izlet ali za podaljšan konec tedna. Nudi velik...
4
Tri najlepše pešpoti ob morju
Sprehodite se po najlepših krožnih pešpoteh ob slovenskem morju, ki pohodnikom omogočajo spoznavanje skritih kotičkov Po...
4



Poreč – elita hrvaškega turizma
Na poreško riviero se obiskovalci redno vračajo deset, dvajset let zapored, v svojih priljubljenih letoviščih ali hoteli...
Obiščite nebeški akvarij!
photo
Valter Majnik je lastnik najlepšega eksotičnega akvarija pri nas. Ker pa je vzdrževanje tega čudovitega vodnega sveta ze...




Nos.
пеперутка16

Kako majhnim otrokom čistite nos?