|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Lastna semena - bogastvo in neodvisnost

Eko Vila, 20.9.2012
Vedno pogosteje spremljamo aktivnosti na področju ohranjanja starih sort semen in ozaveščanja o ohranitvi avtohtonih vrst. Semena, ki se prenašajo iz roda v rod so bogastvo naroda in njegova dediščina.

image
/31


 

Ob vedno večjem pritisku številnih korporacij, na področju gensko spremenjenih semen - živil, bi morali končno ozavestiti, kako pomembno je ohranjanje avtohtonih semen posameznega naroda. Takšna semena so odpornejša na številne bolezni in skrbijo za pestrost kultur.

 

Pridobivanje semen

 

Semena tistih rastlin, ki jih raznaša veter (sejalni plodovi) enostavno "ujamemo" tako, da na rastlino, ki začne kazati semena poveznemo najlonsko nogavico in jo privežemo na rastlino, tako se bodo zrela semena ujela in nas počakala, da jih očistimo cvetov in drugih drobnih delcev.

 

Do semen plodov pridemo tako, da počakamo, da dozorijo. Plodove očistimo, osušimo in semena s sejanjem, stresanjem do čistega preberemo. Do nekaterih semen pridemo tudi tako, da plodove namočimo v vodo. Semena, ki potonejo so kaljiva, tista, ki plavajo niso. Pridobivanje drobnih semen zahteva veliko potrpežljivosti in ljubezni.

 

Shranjevanje semen

 

Za shranjevanje uporabimo suh in temen prostor. Semena shranjujem v pisemske ovojnice z okencem. Tako semena vidim in lahko spremljam kaj se z njimi čez zimo dogaja (morebitno plesnenje, prezgodno kaljenje, sušenje, poškodbe...). Paketke označim z imenom semena in letnico pridobitve.

 

 

Pomembne povezave:
Ohranjanje semen - Dr. Vanadna Shiva in Ekološko Društvo Porevit

Zeleni kvadrat - razmnoževanje

Varuhi semen - klepet

Semenska banka

 

 

 

Test kaljivosti semen (Vir: klubgaia.com)

Kaljivost semen, ki jih hranimo več sezon ali pa smo jih nabrali v naravi, preizkusimo s »servietnim testom«. Potrebujemo papirnato servieto ali brisačo, plastično vrečko z robom za zapiranje ali plastično posodo s pokrovom in semena. Papirnato brisačo primerno ovlažimo z ročno škropilnico za vlaženje listov sobnih rastlin.

Izberemo deset semen in jih razporedimo okoli dva centimetra od roba brisače, ki jo nato zavijemo ali zložimo ter položimo v vrečko ali plastično škatlo. Pustimo na mestu, kjer je temperatura okoli 20 stopinj Celzija. Po nekaj dneh prvič odpremo zavoj in preštejemo semena, ki so razvila bele primarne koreninice. Odstranimo jih in zapišemo število. Tudi splesnelo seme odstranimo.

Test je končan, ko so vzkalila vsa semena, najpozneje pa tri tedne po začetku, saj redka kalijo dlje. Če je vzklilo vsaj sedemdeset odstotkov semen, je kaljivost dobra. Pri šestdesetih odstotkih sejemo še isto sezono, vrednosti pod štirideset odstotkov pa so razlog za preplah. Znižano kaljivost upoštevamo pri direktni setvi ali vzgojite sadike. Zelišča, ki kalijo na svetlem: ameriški slamnik, angelika, badelj, beli vratič, kamilica, koper, kraški šetraj, krebuljica, kumina, lučnik, mačja meta, majaron, melisa, origano, pelin, plahtica, rman, rožmarin, sivka, slez, srčnica, svetlin, šentjanževka, šetraj, timijan, veliki oman, zelena, žajbelj. Zelišča, ki kalijo v temi: borago, črna meta, drobnjak, kodrasta meta, komarček, kordabenedikta, koriander, lušterk, mak, ognjič, ožepek, polaj, trpotec, vinska rutica.


Še poznate stare igre? Se jih še igrate?
Igre poznajo vse kulture sveta. Skozi igro spoznavamo sebe in druge, pridobivamo dragocene izkušnje, rešujemo konflikte,...
4
Vodni odtis
Vsak Evropejec v povprečju porabi od 100 do 200 litrov vode na dan.
3
17. 6. akcija izdelovanja krpic
Izlita nafta v Ameriki se nas ne tiče, ker smo tako daleč. Pa se nas res ne?
3
Začimbe in dišavnice
Zelišča in dišavnice so nepogrešljiv sestavni del in pravi zaklad vsakega vrta. Lahko rastejo kot okras med drugimi rast...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Še poznate stare igre? Se jih še igrate?
photo
Igre poznajo vse kulture sveta. Skozi igro spoznavamo sebe in druge, pridobivamo dragocene izkušnje, rešujemo konflikte,...
Proč s plastičnimi vrečkami
photo
10. 4. 2009 ob 12.25 je ocenjena številka 136,3 milijard letos porabljenih plastičnih vrečk. S plastičnimi vrečkami ne b...




valentinovo
Lelly28 RR

Ali si s partnerjem za valentinovo izmenjata darilo oz. gresta nekam skupaj (sama,brez otrok)?