|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Klepet: Društvo Varuhi semen

Uredništvo Ringaraja.net, 8.4.2012
Osnovno poslanstvo semenske knjižnice je varovanje, ohranjanje in vzpodbujanje ponovne kultivacije starih sort (avtohtone, tradicionalne ali udomačene sorte kulturnih rastlin), namenjene za prehrano ljudi.

image
/21



 

Kakšen je vaš pogled na seme?

Semena so osnova vsega kar raste okoli nas, so nekaj kar nam je dala narava in do česar bi vsak moral imeti pravico brezplačno dostopati. Slovenija s svojo raznolikostjo skriva bogastvo starih, avtohtonih in udomačenih sort kulturnih rastlin. Te so del naše tradicije in se že desetletja ohranjajo na naših tleh, ter so del vsakodnevne prehrane.

 

Kdaj in s kakšnim poslanstvom je bilo ustanovljeno društvo Varuhi semen?

Društvo Varuhi semen je mlado Društvo ustanovljeno leta 2011. Nastalo je z namenom ohranjanja starih, lokalno prilagojenih sort kulturnih rastlin, ki v zadnjem času izginjajo iz naših njiv in vrtov in kot del naše tradicije tonejo v pozabo.

Eno izmed pomembnejših poslanstev Društva je osveščanje širše javnosti o pomenu pestrosti in vrednosti starih sort kulturnih rastlin za lokalno samooskrbo s hrano. Zavedamo se, da je pri tem še posebej pomembno izobraževanje otrok in mladine preko interaktivnih in zabavnih izobraževalnih delavnic.

 

Kaj je semenska knjižnica?

Semenska knjižnica je alternativen pristop k ohranjanju raznolikosti kulturnih rastlin. Temelji na medsebojnem povezovanju varovanja pestrosti rastlin in ljudi. Najosnovnejše poslanstvo Semenske knjižnice se tako skriva v varovanju, ohranjanju in spodbujanju ponovne pridelave starih, lokalno prilagojenih sort rastlin, namenjenih za prehrano ljudi. Model knjižnice sestavljata dva osnova elementa – prostori in mreža varuhov. V prostorih Semenske knjižnice sta semenski arhiv in laboratorij. V arhivu se tako hranijo vsi zbrani vzorci semen pod pogoji, ki omogočajo dolgoživost semena. Ker je pa zdrav in kvaliteten semenski material osnova zdrave rastline, se v laboratoriju izvaja tudi razkuževanje semen z vročo vodo, testiranje kaljivosti, merjenje vlage v zrnu in še marsikaj. Seme, hranjeno v prostorih Semenske knjižnice, pa ne ostaja skrito za zidovi, temveč vsako leto potuje v roke posameznikov, ki prevzamejo skrb za ohranjanje določene sorte. Ti posamezniki se imenujejo varuhi in predstavljajo hrbtenico Semenske knjižnice. Ti s setvijo, pridelavo semena, vračanjem semena v knjižnico in ne nazadnje z medsebojno menjavo razmnoževalnega materiala ohranjajo in širijo stare slovenske sorte vrtnin, žit, vinske trte in sadnih rastlin po naših vrtovih in poljih.

 

Kdo lahko postane Varuh semen in kako? (npr doma imam sorto fižola, ki se prenaša iz roda v rod, lahko pri vas preverimo katera sorta je in ali je že v vaši zbirki).

Varuh lahko postane čisto vsak, ki ima veselje do vrtnarjenja in semenarjenja in ki prostovoljno izpolni in poda pristopno izjavo v Društvo Varuhi semen, ter plača letno članarino.

Ves semenski material, ki je na voljo za izposojo v Semenski knjižnici najdete v Digitalnem herbariju, ki je na voljo širši javnosti, ne glede na to ali ste član Društva.

Trenutno digitalni herbarij vsebuje 22 rastlinskih vrst in znotraj tega 60 različnih sort kulturnih rastlin. Opis vsake rastlinske vrste, ki so razvrščene glede na rabo, zajema botanično klasifikacijo s kratkim opisom in sliko semen posameznih sort , tako da lahko vedno preverite če je vaša sorta že v naši zbirki. Če pa ste v dilemi, pa nas lahko kadarkoli kontaktirate in poskušali vam bomo pomagati po najboljših močeh. Naše zbiranje se še nadaljuje, tako da boste lahko v prihodnjih mesecih spremljali redno posodabljanje digitalnega herbarija.

 

Kako zagotovimo visoko kakovost semen?

Če želimo kvaliteten semenski material, se naše delo začne že pri skrbi za posevek in rastline. Pomembno je da za semenski material odberemo le najlepše in najbolj zdrave rastline, saj je to predpogoj za zdrav semenski material. Nato skrbno semenski material prečistimo, posušimo in pregledamo. Zelo pomembna pa je tudi sama hramba semena, ki se mora izvajati pod čim bolj konstantnimi pogoji, katerih osnova je suh, temen in primerno hladen prostor.

 

¨Si kar ješ!¨ - Ali se ljudje danes sploh še zavedajo pomena semen in njihove raznovrstnosti, ki posredno vpliva tudi na kvaliteto življenja in biotsko pestrost okolja v katerem bivamo?

Pri našem delu srečujemo veliko ljudi, različnih starostnih skupin, različnih interesov, iz različnih krajev, in kljub temu, da še je vedno veliko takih, ki o tej problematiki ne razmišljajo veliko, pa lahko rečem, da se stvari obračajo na bolje. Vedno več je tistih, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane in njenega vpliva na zdravje in na to, da naše telo dobi potrebno energijo za vsakodnevne izzive. Del tega pa je sigurno uživanje raznolike hrane, ki si jo v čim večji meri pridelamo sami, ali pa vsaj poskušamo kupiti čim bolj kakovostno pridelano lokalno hrano.

V našem Društvu se tudi zavedamo, da mogoče nekateri še nimajo znanja na tem področju, zato bomo na naši spletni strani (www.semenska.org), ki bo začela delovati v začetku aprila, poseben kotiček namenili prav temu.

 

Kakšen je vaš pogled na gensko spremenjena semena, hibride? Kam nas tovrstno spremenjena semena vodijo?

Gensko modificirane rastline ne prinašajo ničesar dobrega v naša življenja in predstavljajo veliko grožnjo biotski pestrosti. Študije kažejo, da ne samo, da ogrožajo naravne ekosisteme, negativno vplivajo tudi na zdravje ljudi. Takšnim posegom v naravo bi morali odločno nasprotovati. Kar se tiče sodobnih hibridov, je situacija seveda drugačna. Sodobni hibridi so produkt dela človeka, namenjen za masovni trg. To pomeni, da lahko iste sorte načeloma pridelujemo tako v Mehiki kot v Sloveniji - kljub temu, da, za pridelavo na naših tleh, niso nujno najbolj prilagojene. Brez sposobnosti prilagajanja, ki je evolucijsko že dana starim, lokalno razvitim sortam, je tako gojenje hibridnih sort velikokrat povezano z uporabo kemičnih sredstev. Če pa pogledamo iz stališča semenarjenja je od teh sort tudi veliko težje pridelati seme. Slovenija ima tako bogato zbirko starih sort, da so lahko le te osnova osnovo vsakega vrta.


Koliko je dejansko v Sloveniji še starih lokalnih semenskih sort? (le še 0,08% vrst?)

To je mogoče nekoliko težje opredeliti. Podatki kažejo, da smo globalno gledano izgubili 75 % tradicionalnih rastlin. V Sloveniji je ta procent še višji. Kljub temu, nas pri terenskem zbiranju semen vedno znova preseneti število še vedno ohranjenih in gojenih starih sort. Ko si enkrat med ljudmi se šele začne razprostirati razsežnost naše naravne dediščine. V Semenski knjižnici je tako svoje mesto do sedaj našlo kar lepo število starih sort.


Katere so najbolj ogrožene in redke sorte pri nas? Ali imamo podatke o tem katere sorte so izumrle?

Za vedno smo izgubili veliko starih sort, tako pri poljščinah, vrtninah in sadnih rastlinah. Za nekatere pa verjetno sploh ne vemo, da še obstajajo. Veliko starih sort nikoli ni bilo vključenih v prodajne kataloge ali sortne liste. O njih je tako znanih le malo informacij, ampak jih ljudje še vedno ohranjajo zaradi njihovega okusa, konsistence, tradicije. Ene izmed redkih in iskanih starih sort so npr. Beltinske pšenice.

 

Imam svoj vrt, ki ga obdelujem po permakulturnih načelih. Vanj bi želela letos zasaditi stare sorte rastlin. Kje in kako jih lahko dobim?

Nekatere, stare in avtohtone sorte se da kupiti tudi v semenarnah, vendar je takšnih le peščica. Največje bogastvo raznolikosti semen kulturnih rastlin se še vedno skriva pri ljudeh doma. Lahko povprašate svoje starše, stare starše, sosede, tete, strice, in presenečeni boste, da kljub temu da večina ljudi semena drago plačuje nekateri še vedno prisegajo na svoja semen, ki jih vsako leto pridelujejo s trudom in željo po ohranjanju. Lahko pa si semena seveda kot varuh in član Društva Varuhi semen tudi brezplačno izposodite in postanete tudi vi del ohranjanja biotske pestrosti in naše tradicije.

 

Ali nam lahko predlagate kakšno preprosto zasaditev s starimi semeni za naš balkon, korita… npr. s katero rastlino lahko zamenjamo rože v loncih, da bodo obrodile in še lepo krasile naše bivalno okolje?


Izbira je velika in odvisna želja posameznika. Na balkonu lahko lepo uspevajo stare sorte jagod npr. Ananasovke ali pa kaka tradicionalna slovenska zelišča kot je npr. hermelika.

 

Nam lahko malo opišete Kalinčkove delavnice? Kje se trenutno izvajajo, kako lahko pristopijo ostale šole, vrtci…?

Pri Društvu Varuhi semen se zavedamo, da so otroci tisti, ki bodo v prihodnosti s svojim znanjem in osveščenostjo vplivali na okolje, zato se aktivno vključujemo v izobraževanje mladih. Tako so nastale Kalinčkove delavnice, kjer smo v letošnjem šolskem letu z učenci 5. razredov zbirali semena in se učili o pomembnosti ohranjanja starih, lokalno prilagojenih vrst in sort kulturnih rastlin. V letošnjem šolskem letu se je v Kalinčkove delavnice vključilo 7 Osnovnih šol iz Maribora in okolice z več kot 220 otroki. In sicer OŠ Franceta Prešerna, OŠ Angela Besednjaka, OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Žetale, OŠ Mala Nedelja, OŠ Radenci, ter OŠ Kuzma. Pred dobrim tednom dni smo za to šolsko leto z delavnicami zaključili, vendar si v naslednjem letu želimo, da bi lahko v njih vključili še več šol in otrok, razširili tudi starostne skupine, ter delavnice vsebinsko še nadgradili. Veliko pa je seveda odvisno od denarnih sredstev ki bodo na voljo, saj je naše Društvo neprofitno.

Tiste šole, ki jih zanima sodelovanje in ki želijo svojim učencem ponuditi nekaj več, pa seveda naprošamo da nas kontaktirajo.

 

Kaj je digitalni herbarij semen? Kako lahko pokukamo vanj?

 

Digitalni herbarij Semenske knjižnice je sistematično urejena zbirka nekaterih avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst in sort kulturnih rastlin, ki si jih kot člani Društva Varuhi semen lahko brezplačno izposodite.

Zbrana semena v knjižnici so produkt vestnega dela in truda varuhov, ki so do sedaj ohranjali te sorte. Tako semena zbrana v knjižnici prihajajo iz rok različnih ljudi ter iz različnih pridelovalnih praks. Vsa pa izvirajo iz domače pridelave.


Digitalni herbarij je trenutno dostopen na spletni strani Poslovnega centra Halo : http://www.halo.si/aktualno?id=000027765, v začetku aprila pa tudi na spletni strani Društva Varuhi semen: www.semenska.org

Lahko nam tudi pišete na varuhi.semen@gmail.com ali info@semenska.org ali pa nas pokličete na
štrevilko +386 40 304 211.


Hvala za poučen klepet!

 

Z Matejo Koler in Tino Ternjak je klepetala Eko Vila

 

 

 

 

 

Ekološki bombaž in njegova uporaba
Ekološki bombaž se v največji meri uporablja za oblačila. Na otip je mehkejši in prijeten za nošenje, saj vlakna niso po...
3
Gensko spremenjene ribe na trgu Evropske u...
Ulov rib v Evropski uniji je presežen tudi zaradi velikega povpraševanja. Za zaščito lastnih staležev in obenem zadostit...
3
Psihoterapija s pomočjo konj
Terapijo s konji uporabljajo v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna v dveh programih, in sicer v programu Šola zdra...
3
Zdravilna moč buč, bučnega olja in bučnih ...
Buče so pred šestimi tisočletji gojili Indijanci. Stari Grki so jih bolj kot v kulinarične uporabljali v liturgične name...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Ko žabo treščiš ob steno, se spremeni v pr...
Godi Keller zase pravi, da je kot krompir, ki se prileže k vsaki pedagoški dilemi. Švicar, ki je večino svojega delovneg...
Klepet: Anže Čokl
photo
Anže Čokl, direktor Bohinj Park EKO Hotela in MPM Engineeringa, ima kljub mladosti za seboj že celo vrsto uspešnih proje...




nosečnost
Lelly28 RR

Kdaj ste družinskim članom (otroku, staršem, bratom- tukaj ne velja partner) povedali, da pričakujete še enega dojenčka?