/11 /11

V torek zjutraj sva se šla z možkom sprehajat naokoli porodnišnice, ker sem imela že od petka popadke in mi je moja G rekla, naj čimveč hodim...in sem  ...hodiva 3 debele ure (kasneje sem videla, da imam žulje na nogah...) in popadki si sledijo na 5 minut. Ko me je pa dr. pregledal je ugotovil, da sem 3 cm odprta in da grem kar v porodno sobo...šok totalen, ker res nisem pričakovala ampak veselje...

No v glavnem, jaz sem šla v porodni blok, možeku so pa naročili naj pride nazaj čez debelo uro. Nato so mi naredili klistir (punce, vsaj zame je bil to božji dar...olajšanje tako...res SUPER) in popadki so si začeli vedno bolj pogosto slediti...

Potem smo pa šli v porodno sobo št. 1 (oranžno zelena kombinacija - luštkano). Sem se ulegla na posteljo, je prišla babca, me pregledala, nato pa mi je predrla mehur. Čez kake pol urice so pa se začeli tisti ta pravi popadki in ko so bili kar pogosti (na 2 minutke) sem dobila nekaj proti bolečinam v žilo...Joj, če bi to lahko človek za domov dobil. Spomnim se le, da mi je glava »dol padla«, da sem rekla »ej lubi, to je ful dobr« in »zakinkala« v svoj svet...

Ne rečem, da me ni bolelo, je, ampak ni tako hudo - se da zdržat. Meni se zdi, da je minila minutka in sem že držala mojega Nejčka v rokah. Torej porod mimo v 3 urah, je imel pa moj Nejček kar 36 cm obseg glavice, kar je bilo za mojo medenico malce preveliko, tako da sem na koncu dobila še umetne popadke, pa še ena babca je prišla malo na trebuh pritisnit, da je šlo lažje.

Punce ki se bojite, da vam bodo prerezali presredek - meni so ga - konkretno - pa tudi čutila nisem kdaj, tako da NE SE BAT! pa še raztrgano porodno pot sem »dobila« tako da so me kar nekaj časa šivali (tudi to ne boli, ker ti dajo lokalno)...pa še masko imaš.
 
Na oddelku pa vse ne samo super ampak fantastično! Vsega dovolj (vložkov, pleničk, spalnih srajc...) v sobo sem prišla ob 21h in so mi takoj prinesli nekaj za pojest ker so vedeli da sem lačna, dobila sem lekadole. Sva imela pa prvo noč z Nejčkom problem, ker ga nisem znala prav pristavit. Sem poklicala sestro in je bila pri meni čez 1 minutko (in to ob 23h ponoči) dobre volje, vprašala kaj je narobe, mi pomagala pristavit, pa še za pit mi je prinesla h postelji, ker je vedela, da sem šivana in da ne morem ravno skakat naokoli.

Morem pa še posebej pohvalit mojega dragega. Vse popadke je bil zraven mene in me držal za roko, brisal čelo, močil usta in mi bil v neznansko oporo! Ne vem kako bi brez njega!

Pa lep pozdrav

Niki