/11 /11

Prazniki so pred vrati, zato smo na Inštitutu za trajnostni razvoj po zgledu Worldwatch Institute pripravili nekaj preprostih napotkov, da bodo letošnji prazniki manj potratni, toda vredni več.

Prijateljstvo, ljubezen in hvaležnost, ki si jo izkazujemo med prazniki, so na voljo v neomejenih količinah, žal pa ni tako tudi z vodo, energijo in zemljo, ki so potrebne za pridelavo hrane. Po FAO vsako leto izgubimo ali zavržemo približno tretjino oziroma 1,3 milijarde ton hrane, pridelane za človeško prehrano. Največ hrane zavržemo v razvitih državah. Ob milijardi lačnih po svetu in tisočih lačnih v Sloveniji je zelo pomembno, da s hrano začnemo ravnati bolj odgovorno.

Nekaj nasvetov, ki nam pomagajo zmanjšati količine zavržene hrane:

Pred obrokom: Načrtujte jedilnik in natančno količino hrane, ki jo boste potrebovali za pripravo jedi.

1. Bodite realni.

V strahu, da ne bodo pripravili dovolj hrane, je gostitelji pogosto pripravijo preveč. Namesto tega raje pripravite načrt, koliko hrane dejansko potrebujete zase in za svoje goste, ter v skladu s tem ustrezno nakupite sestavine.

2. Načrtujte vnaprej.

Preden se odpravite po nakupih (svetujemo ekološko tržnico, ekoživila ali vsaj lokalno pridelano hrano), sestavite nakupovalni seznam. Če se boste držali le vnaprej pripravljenega spiska živil, boste zmanjšali tveganje za nakup nepotrebne hrane. To je še posebej pomembno v času praznikov, torej v času popustov in vseh mogočih ugodnosti, ki nam jih ponujajo trgovci, da bi nas pritegnili k večji potrošnji.

Med obrokom: Nadzirajte količino hrane na svojem krožniku, da boste zmanjšali količine, ki bi jih zavrgli.

3. Bodite skromni.

Novoletni prazniki so čas razvajanja, pogosto tudi s prepolnimi krožniki, obloženimi z večjimi količinami hrane, kot jo lahko zaužijemo. V izogib temu lahko uporabimo enostaven trik, kot je na primer uporaba manjših servirnih pripomočkov in krožnikov. Ti so namenjeni manjšim porcijam, s tem pa se zmanjša tudi količina hrane, ki jo pustimo na krožnikih. Če so gostje še vedno lačni, si lahko še vedno privoščijo drugi (ali tretji!) obrok. Ta način je veliko enostavnejši, pa tudi bolj higieničen – hrano, ki bo nedotaknjena ostala na mizi, bomo brez težav uporabili še za prihodnje obroke.

4. Spodbujajte samopostrežbo.

Dovolite gostom, da si postrežejo sami in izberejo, kaj in koliko želijo pojesti. S tem jedi približate gostom in hkrati preprečite nepotrebne količine neželene hrane, ki bi jo sicer pustili na krožnikih.

Po obroku: Kar največ ostankov koristno porabite.

5. Ostanke hrane varno shranite. Če ostanke hrane pravilno shranimo, je hrana varna za zaužitje kasneje. Velja priporočilo, da kuhanih jedi ne pustimo pri sobni temperaturi več kot dve uri, temveč jih prej postavimo v hladilnik ali zamrznemo. Shranite ostanke v manjših, priročnih posodah, da so vam pri roki za hiter obrok, namesto da se jim izogibate in jih nazadnje dokončno zavržete.

6. Kompostirajte.

Olupke zelenjave, sadja, jajčnih lupin in drugih ostankov, ki nastanejo pri pripravi jedi, ne mečite stran, ampak jih raje kompostirajte. Nekateri kompostniki so razmeroma enostavni in poceni, ter nam priskrbijo kakovostne sestavine za obogatitev vrtne prsti.

7. Ustvarite nov obrok.

Če nimate možnosti kompostiranja, lahko ostanke hrane uporabite za pripravo novega obroka. Npr. iz zelenjavnih odrezkov in olupkov ter delov trupa perutnine lahko enostavno skuhate juho, iz kruhove skorje in krajcev pa naredite okusne pražene kocke za juho.

8. Podarite presežek hrane.

 Nekatere organizacije in zavetišča z veseljem sprejemajo donacije v obliki konzervirane in suhe hrane, še posebej med prazniki in v hladnejših mesecih. Obrnete se lahko na primer na Karitas in lokalni Rdeči križ – v zbirnih centrih, akcije ob določenih praznikih prireja tudi Lions Club, na voljo so košare za oddajo hrane v trgovskih središčih. Ustanavljajo tudi slovensko banko hrane.

Med prazniki: Premislite, kaj podarite.

9. Darila izberite s premislekom.

Ko podarjate hrano, se izogibajte hitro pokvarljivim izdelkom; če se odločite podariti živila, naj bodo taka, da jih bo obdarovanec z veseljem zaužil in ne zavrgel. Izberite trajnejša ekoživila in pijače s slovenskih kmetij in polnovredno, okusno ekološko pecivo slovenskih izdelovalcev (na sliki: ekološko pecivo Hribar), ali ekoživila iz pravične trgovine (kava, čaji, čokolade…), To so trajnejši izdelki, obenem pa boste z nakupom prispevali k lokalni ekonomiji doma ali v deželah v razvoju.