Podatki kažejo, da je bilo v letu 2021 za skrb za otroke izključno odgovornih trikrat več žensk kot moških. (Freepik.com)

/11 /11

Evropski inštitut za enakost spolov je objavil najnovejše rezultate merjenja indeksa enakosti spolov. Indeks meri napredek in vrzeli (neenakosti) med ženskami in moškimi od leta 2005, pri čemer se osredotoča na šest osrednjih področij (delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje) ter dve stranski področji (prekrivajoče se neenakosti in nasilje).

Letošnji indeks enakosti spolov se osredotoča predvsem na socialno-ekonomske posledice pandemije Covid-19, in sicer z vidika nege in varstva otrok, dolgotrajne oskrbe, gospodinjskega dela in sprememb prožnih ureditev dela v 27 državah članicah EU.

PREBERITE TUDI: Pet stvari, pri katerih je očetov vpliv močnejši

Slovenija napreduje (pre)počasi 

Indeks enakosti spolov za letošnje leto je pokazal, da Slovenija dosega 67,5 točke od 100 in se umešča na 12. mesto med 27 državami članicami EU. Letos tako ostaja na enakem mestu kot lani, vendar je dosegla 0,1 točke manj. Ocena Slovenije se je od leta 2010 sicer izboljšala za 4,8 točke, vendar je primerjavi z drugimi državami članicami napredovala počasneje, zato je na lestvici padla za tri mesta. 

Najboljši rezultat, tako kot leto prej, dosegata Švedska (83,9) in Danska (77,8), na tretjem mestu je Nizozemska (77,9), sledita Finska (75,4) in Francija (75,1). Najslabše se je tudi letos odrezala Grčija (53,4), sledijo Romunija (53,7), Madžarska (54,2) in Slovaška (56,0).

Med pandemijo so za otroke večinoma skrbele ženske

Podatki kažejo, da je bilo za skrb za otroke izključno odgovornih trikrat več žensk kot moških. Leta 2021 je o tem, da za otroke, stare od 0 do 11 let, skrbijo ali jih nadzirajo v celoti ali pretežno sami, poročalo 31 % žensk in le 9 % moških.

Med pandemijo je za skrb za otroke ali vnuke, stare od 0 do 11 let, porabilo več kot štiri ure na dan skoraj še enkrat toliko žensk (40 %) kot moških (22 %). Od začetka pandemije se je 6 % žensk in 7 % moških odločilo, da bodo delali manj časa, da bi skrbeli za otroke in/ali druge sorodnike. Pri tem gre za enega najmanjših deležev žensk in moških v EU, ki delajo manj časa, da bi lahko izpolnjevali svoje obveznosti oskrbe.

PREBERITE TUDI: Kaj sploh dela ženska, ki ne hodi v službo?

V porazdelitvi gospodinjskih opravil med med spoloma smo najboljši v EU

Razlike med spoloma pri razdelitvi gospodinjskega dela so bile še vedno prisotne, vendar so bile manj izrazite kot v drugih državah EU. Leta 2021 je 55 % žensk in le 11 % moških poročalo, da gospodinjsko delo opravljajo v celoti ali pretežno sami. Kljub znatnim odstopanjem med ženskami in moškimi je razlika med spoloma (44 odstotnih točk) v porazdelitvi gospodinjskih opravil med najnižjimi v EU.

Poleg tega so ženske gospodinjskemu delu namenile več časa kot moški, pri čemer je več kot štiri ure na dan za gospodinjska opravila porabilo 15 % žensk in 6 % moških.

VIR: Gov.si