Založba Sidarta

Bog Mokronog

Kostnica iz Gorenjega Mokronoga

Grad Mokronog (1/2)

Grad Mokronog (2/2)

Okolica Mokronoga

/71 /11

O nastanku zanimivega imena Mokronog pripoveduje več zgodb ime pa se je prvotno nanašalo na grad in cerkev sv. Petra v današnjem Gorenjem Mokronogu. V staroslovanskem obdobju so tam častili božanstvo neba, ki je med drugim skrbelo tudi za dež. Vdolbine v skalah, ki jih ljudje razlagajo kot odtise božje noge, so poznane širom po svetu. Voda iz vdolbine velja za čudodelno.

Arheologi so na območju Gorenjega Mokronoga raziskali tri najdišča in jih povezali v kratko arheološko pot. Naša prva postaja, cerkvica sv. Petra iz 12. stoletja, je svojo častitljivo starost sicer dobro prikrila s kasnejšimi prezidavami, na srečo pa to ni uspelo bližnji romanski rotundi. V tej nenavadni kamniti kostnici so v spodnjem prostoru shranjevali kosti, ki so prišle na dan ob prekopavanju grobov in ki jih lahko še danes vidimo skozi okence, zgoraj pa je obokana kapela sv. Mihaela. Kraj je od nekdaj buril domišljijo: po ljudskem izročilu naj bi bilo pri Svetem Petru zakopano zlato tele ali zaklad, tod naj bi strašilo, v romanski rotundi pa naj bi maševala sveta brata, Ciril in Metod, ki sta se v teh krajih ustavila na poti v Rim …

Pod cerkvijo so arheologi postavili drugo postajo arheološke poti – Grad. Tu lahko vidimo drobec ruševin nekdanjega gradu (Gorenji) Mokronog, ki je bil nekdaj eden najpomembnejših dolenjskih gradov. Pisni viri ga prvič omenjajo leta 1137, a ga Valvasorjev bakrorez že kaže kot razvalino. Arheologi pa niso našli le ostankov mogočnega gradu, ugotovili so tudi, da je na najvišjem delu grebena najprej nastalo prazgodovinsko gradišče. Na severovzhodnem pobočju je v času od 5. do 7. stoletja stala vas Vlahov, severno od gradišča pa so vkopane štiri zgodnjesrednjeveške terase, ki so služile kot pribežališče.

Prebivalci vlaškega naselja so pokopani v bližnjem Vrajskem bregu ali Vrajku, ki predstavlja tretjo postajo arheološke poti. Ime je narečna izpeljava mestnika imena » v raju«. Raj, ki kristjanom pomeni nebesa, je poganom pomenil deželo, v katero po smrti odidejo duše. Na tem mestu so našli več grobov; med najdenimi predmeti pa je eden še posebej zanimiv – otroška ropotuljica, narejena iz poznoantičnih čaš, ki je spremljala otroka v prezgodnji grob.

Natančen opis izleta si preberite v družinskem izletniškem vodniku z naslovom: PRAVLJIČNE POTI V ZGODOVINO

Vodnik vsebuje 50 izletov po vsej Sloveniji, ki so tako pokrajinsko kakor tudi kulturnozgodovinsko izjemno raznoliki. Predlagani izleti so različnih težavnostnih stopenj, od kratkih in nezahtevnih sprehodov do planinskih izletov v sredogorje, zato lahko v vodniku vsaka družina najde svojim izkušnjam in željam primeren izletniški cilj. Osnova vsakega potepa je zgodba iz preteklih dni, ljudska pravljica ali pripovedka, izlet pa nas popelje na kraje, omenjene v zgodbi. Vodnik je nadaljevanje družinskega izletniškega vodnika Pravljične poti Slovenije, ki je leta 2004 prav tako izšel pri založbi Sidarta.