Kako ravnati v primeru zaznanega nasilja nad otrokom ali mladostnikom v družini?

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pojem nasilje nad otrokom in mladostnikom ali mladostnico vključuje fizično, spolno, psihično, ekonomsko nasilje ter zanemarjanje. Otroci in mladostniki na različne načine kažejo, da doživljajo nasilje v družini ali med vrstniki.

Med znamenja, na podlagi katerih lahko posumimo, da otrok ali mladostnik doživlja psihično nasilje, sodijo strah pred vrnitvijo domov, pretirana plašnost, izvajanje medvrstniškega nasilja in podobno.

Med znamenja, na podlagi katerih lahko posumimo, da otrok ali mladostnik doživlja spolno nasilje, sodijo nenavadno poznavanje spolnosti in besedišča, povezanega z njo, neprimerno dotikanje ali igranje z vrstniki, promiskuitetno vedenje, neobičajen strah pred dotiki, umikanje vase in podobno.

PREBERITE TUDI: Epileptični napad pri otroku 

Med znamenja, na podlagi katerih lahko posumimo, da otrok ali mladostnik doživlja zanemarjanje, sodijo: otrok ali mladostnik nima nujno potrebnih očal, je brez ustreznih zdravil ali nege ob boleznih in podobno.

Znamenja nasilja so lahko tudi spremembe v vedenju, depresivnost, sovražnost, nizka samopodoba, nepojasnjen padec učnega uspeha, izbruhi jeze, samopoškodovanje, tesnobnost, jokavost, izostajanje od pouka, neurejenost, pomanjkljiva higiena in druga.

Za razvoj otroka ali mladostnika je škodljivo že zavedanje, da nasilje doživlja drug družinski član, še posebej, kadar je temu neposredna priča.

Pri pogovoru z otrokom ali mladostnikom, domnevno žrtvijo nasilja , ki o tem spregovori, je pomembno:

• da se z njim pogovori za to usposobljena oseba;
• da vzpostavimo in vzdržujemo zaupni odnos
• da skušamo zagotoviti, da o tem pove le enkrat;
• da ga pozorno poslušamo;
• da zastavljamo konkretna vprašanja;
• da mu verjamemo;
• da ne »zmanjšujemo« ali relativiziramo tega, kar pove;
• da ne sodimo povedanega po lastnih izkušnjah in občutkih;
• da dajemo ustrezno podporo in spodbudo;
• da jasno sporočamo, da je nasilje nesprejemljivo;
• da ne dajemo obljub, ki jih ne moremo izpolniti;
• da ga seznanimo z nadaljnjimi postopki in načrtom pomoči.

Simona Korenčan, dr. med. in SkrbenStars.si

Več nasvetov Simone Korenčan, dr. med., najdete na https://www.skrbenstars.si/.

PREBERITE TUDI: Kako predšolski otroci razumejo nasilje na zaslonu?