Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.
V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!
To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni.
Pri dolgotrajnem, nekajmesečnem ali celo nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.
Stres: Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!
Alarmni mehanizem
Naše telo sproži alarmne mehanizme, ki potrebujejo velike količine energije za aktiviranje obrambnih procesov. Tako manj “pomembne” organe, racionalno “ izključi“, da ne trošijo tako potrebne energije.
Alarmni mehanizem predstavljata VEDNO živčevje in hormonski sistem. Žleza v možganih sproži nastanek adrenalina in kortizola. Živčevje pa ves čas skrbi za hitro in učinkovito komunikacijo “navodil”.
Dolgoročne posledice
Osnovna težava v delovanju organov, to je njihovih celic, se vedno začne s pomanjkanjem nastajanja energije in ob tem čiščenje-razstrupljanje odvečnih kisikovih prostih radikalov. To je t.im. oksidativni stres ali tudi hipoksija in je eden od osnovnih zapletov delovanja celic in s tem organov.
Komunikacija ali prevodnost se zaradi pomanjkanja energije v obliki ATP molekul med procesi v sami celici in med celicami zmanjša in tako organi ne opravljajo svojih nalog. Nastajajo napake zaradi nepravilnih “sporočil”, ki so vzrok degenerativnim procesom organizma.
Posledice tega, na prvi pogled zanemarljivega, nepravilnega celičnega delovanja pa se začnejo kazati, čez nekaj let v težavah posameznih organov, najprej kot kronična utrujenost, zlovoljnost, dekoncentracija, vnetjih, bolečinah, alergijah, odpovedovanju funkcij.
Pri vsakem posamezniku se posledice kažejo različno. Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
Vir: Klinika Mayo, September 2007
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Stari običaji: Ste že slišali za tepežni dan?
Tepežni dan pri nas praznujemo 28. decembra, imenujemo ga lahko tudi: pametiva, tepežnica ali tudi dan nedolžnih otročič...
61
Domača opravila za otroke: Od 2 do 12 let
Preverite, katera so tista hišna opravila, ki jih lahko naložite otroku glede na njegovo starost. Presenečeni boste, kaj...
6
Ideje za družinsko silvestrsko noč
Nikar se ne mučite z dopovedovanjem, da je novoletna zabava šele zvečer, temveč nestrpno energijo otrok uporabite pri pr...
5
Ajurvedski napotki za zdravo jesen
Jesen je suha, lahka, hladna, vetrovna, ostra in prazna. Vse te lastnosti so predvsem izziv za došo vata, ki jo lahko vr...
4