Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.
V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!
To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni.
Pri dolgotrajnem, nekajmesečnem ali celo nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.
Stres: Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!
Alarmni mehanizem
Naše telo sproži alarmne mehanizme, ki potrebujejo velike količine energije za aktiviranje obrambnih procesov. Tako manj “pomembne” organe, racionalno “ izključi“, da ne trošijo tako potrebne energije.
Alarmni mehanizem predstavljata VEDNO živčevje in hormonski sistem. Žleza v možganih sproži nastanek adrenalina in kortizola. Živčevje pa ves čas skrbi za hitro in učinkovito komunikacijo “navodil”.
Dolgoročne posledice
Osnovna težava v delovanju organov, to je njihovih celic, se vedno začne s pomanjkanjem nastajanja energije in ob tem čiščenje-razstrupljanje odvečnih kisikovih prostih radikalov. To je t.im. oksidativni stres ali tudi hipoksija in je eden od osnovnih zapletov delovanja celic in s tem organov.
Komunikacija ali prevodnost se zaradi pomanjkanja energije v obliki ATP molekul med procesi v sami celici in med celicami zmanjša in tako organi ne opravljajo svojih nalog. Nastajajo napake zaradi nepravilnih “sporočil”, ki so vzrok degenerativnim procesom organizma.
Posledice tega, na prvi pogled zanemarljivega, nepravilnega celičnega delovanja pa se začnejo kazati, čez nekaj let v težavah posameznih organov, najprej kot kronična utrujenost, zlovoljnost, dekoncentracija, vnetjih, bolečinah, alergijah, odpovedovanju funkcij.
Pri vsakem posamezniku se posledice kažejo različno. Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
Vir: Klinika Mayo, September 2007
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Mladi in umetna inteligenca
Anketa Safe.si razkriva, da večina slovenskih najstnikov že uporablja umetno inteligenco. Najpogosteje za šolo, a tudi z...
8
DOGODKI za OTROKE v FEBRUARJU 2026
Pripravili smo izbor dogodkov, kamor se lahko s svojimi otroki odpravite v mesecu februarju – od kinoprojekcij in lutkov...
8
Prešeren »na otroški način«
Prešernova poezija je resna, težka za šolarja, kaj pa šele za predšolskega otroka. Kljub temu pa je Prešeren napisal nek...
5
Še poznate stare igre? Se jih še igrate?
Igre poznajo vse kulture sveta. Skozi igro spoznavamo sebe in druge, pridobivamo dragocene izkušnje, rešujemo konflikte,...
4