/11 /11

Ringarajin uporabnik: nksrv

Datum: 12. 12. 2010

Tip poroda: naravni porod

Število dni v porodnišnici: 4

Porodnišnica: Jesenice

Ocena porodnišnice: 4

Komentar ocene: Osebje je zelo prijazno in pripravljeno pomagati, seveda so tudi izjeme, vendar me takrat niti niso vznemirile.

Že 11. 12. sem prijateljici ob kavi tožila zaradi bolečin "tam spodaj". Kot bi imela bližnje srečanje s prečko pri moškem kolesu.

V celem dnevu sem pojedla en cel krožnik juhe, kar je bilo nadvse čudno glede na moj apetit. Tudi počutje ni bilo ravno blesteče. In ker je bil mali razbojnik že takrat poln energije, me je po trebuhu in okoli vse bolelo. Zvečer pa sem se okrog 21:00 hotela prestaviti iz sedežne do wc-ja ko sem zaslišala pridušen pok, in po nogi mi je pritekla plodovnica. No dragemu sem naročila naj pelje psičko k mojim staršem(živimo v isti hiši), jaz pa sem šla še pod tuš. Pa me vpraša:" A pa še lahko?" No ko sva se počasi pripravila (tudi torbe za v porodnišnico nisem imela pripravljene), sva se odpeljala do porodnišnice. Na poti so se mi začeli popadki, nikoli nisem preverjala na koliko časa, ker sva bila tako že na poti. Ustavila sva se samo na bencinski črpalki, ker je moral mož kupiti še baterije za fotoaparat. In še dobro da jih je, ker jim je v porodnišnici zmanjkalo baterij v njihovem fotoaparatu. In še večja sreča, modela sta bila enaka, tako da nama je babica lahko takoj natisnila slikico našega sina.

In tako sva prispela v sprejemno, kjer je sestra ravno zaključevala. Ko sem ji povedala da sem prišla rodit, je vstala, pogledala čez pult in začudeno rekla: "Aja?". Ko pa sva prišla do porodniškega oddelka je bila povsod pridušena svetloba in tišina. Kako pač ne če je bila ura nekaj čez deseto. Po vsej dokumentaciji me je pregledala ginekologinja in začudeno ugotovila: "Ja Vi ste pa že 6cm odprta, tole bo pa za rodit!" A še to, pet minut prej je babica možu zavzeto razlagala, da bo moral najbrž še domov, ker se prvi porodi radi vlečejo. V porodno sobo (v kateri sem bila sama) sem prišla okrog enajste ure. Priklopili so me na ctg in dali "na čakanje". Meni se je vse skupaj zdelo še daleč proč, ker me popadki niso pretirano boleli. Ko je bila ura nekaj čez polnoč, je babica povedala, da sedaj se pa lahko rodi, ker bo tak fin datum, pa še nedelja se je začela. No potrebno je bilo še nekaj popadkov in ob 1:54 je luč sveta ugledal naš navihani pobalin. Brez rezanja presredka in drugih nevšečnosti. Jesti takoj ni hotel, ker se je očitno najedel plodovnice, najbrž je tudi lump mislil da bo trajalo dalj časa in se mora najesti. Je pa pokazal vse svoje pevske sposobnosti (s ponosom lahko rečem da jih je podedoval po meni). Super sva se crkljala do srede. Potem pa vse svoje izkušnje in spoznanja odnesla domov.

Sedaj vsakemu povem, da grem raje še enkrat rodit kot pa k zobarju.

PREBERITE ŠE:

Resnične zgodbe o porodu