Težko pričakovana kača Selena

Pogled kače Selene od blizu

/31 /11

Smo skupina Bibe iz vrtca Otona Župančiča. Stari smo skoraj tri leta. Pri »naravoslovju« izvajamo letos projekt »Spoznavanje malih hišnih ljubljenčkov«. Naš prvi gost je bil gospod Rudi Ocepek, ki je prinesel dve škatli. »Le kaj se skriva v njih?« smo se spraševali. V tišini, polni pozitivne energije, je odprl prvo škatlo. Srce nam je močno razbijalo, saj smo vsi pričakovali kačo velikanko, iz škatle pa je potegnil majhnega, sramežljivega in kosmatega kunca Puhka. »Kje je kača, stric?« so spraševale radovedne bibe. Tako prisrčna živalca pa je pregnala žalost in kmalu smo se spoznali z njo. Po umirjenem božanju in dotikanju puhastega kožuščka pa se je Puhek poslovil. Nato pa je prišla na vrsto druga škatla ... Iz nje je prilezla zvezda dneva – težko pričakovana kača Selena (gr. Luna). Ameriški rdeči gož. Umirjeno je pozirala in se je sprva le zvijala ob naših nogah. To je zelo prijazna in mirna kača. Navdušenje otrok se je stopnjevalo, od bežnih boječih pogledov in dotikov z enim prstom ter nato celo dlanjo, do pogumnega božanja in celo držanja v naročju. Najpogumnejši so Seleno nosili celo okoli vratu in se ob tem zelo zabavali. S predsodki pa so se borili tudi najbolj zadržani, a smo jih vsi razbili in se ob tem veliko smejali. Izkušnja je bila zelo prijetna, saj nam je gospod Rudi to žival predstavil na izjemno prijeten in umirjen način. Odziv otrok in precej preplašenih strokovnih delavk je bil v celoti pozitiven. Še enkrat hvala gospodu za prečudovit dopoldan.

Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Junij 2008