Imam jih, imam!

Vi jih vidite samo, ko se smejim!

Najraje pa jih skrijem :)

/41 /11

Od kod zaslužek? Danes vendarle nihče več ne dela zastonj. Poleg tega ne govorimo ravno o majhnih denarjih. Poigrajmo se nekoliko s statistiko. Na svetu je ogromno otrok, to je neizpodbitno dejstvo. Statistično gledano mora zato na svetu biti število otrok, ki so na izbrano noč pod blazino vtaknili zobek in zanj pričakujejo upravičeno denarno nadomestilo, vsaj veliko. Če predvidevamo, da je povprečen zahtevek otroka za zobek deset evrov, lahko hitro pridemo do podatka, ki je matematično neizpodbiten. Deset krat veliko je namreč ogromno. Od kod torej tej mali sivi miški takšne nepredstavljive količine denarja.

Edina razumna razlaga, ki pade na misel meni, je da se gospodična ukvarja z reciklažo. Najbogatejša Kitajka, ki je vredna nekaj milijard dolarjev, se recimo ukvarja z uvozom rabljenega papirja na Kitajsko. Tistega rabljenega papirja, ki ga mi tako veselo mečemo v za to namenjene zabojnike. Doslej mi še ni uspelo zaslediti informacije o bogastvu Zobne miške, a vseeno ne dvomim, da je premožnejša od najbogatejšega in najbolj uspešnega zmaja z imenom Ognjeust, ki je opustil plenjenje, ropanje in ubijanje za golo zabavo (vsaj navidezno) ter se preselil v Londonski City, kjer trenutno vodi eno največjih investicijskih bank na svetu.

Vrnimo se k naši mali Zobni miški. Veliko dela ima in stalne nočne izmene nikakor niso preproste. Zato dvomim, da ima dovolj energije za dodatno dnevno delo v katerem od svetovnih bančnih središč. Zato nekako odpade razmišljanje v smer, da so se malodane vsa pravljična bitja podala v svet bančništva.

Dodaten dokaz za mojo domnevo o očitno izredno donosnem podjetju za reciklažo zob pa lahko najdemo v ustih majhnega dečka po imenu Gaj Julij (ki se na žalost ni rodil staršem s priimkom Cesar ali Cezar). Ta mali deček, ki ga zagotovo vsi že dobro poznamo je dolge mesece po svetu letal (beri se plazil) kar brez zob. Ker se njegovo najljubšo jed, zelenjavno juhico v najrazličnejših izvedbah, prav dobro je tudi brez njih, si tega ni jemal preveč k srcu.

Vse do nedavnega, ko je odkril okusni svet klobas in sklenil, da je potrebno nekaj storiti tudi na področju lažjega grizenja.

In tako je, dobesedno čez noč, ki je sledila nekaj dnem aktivnega in izredno dolgega spanja, iz zgornje ustnice pokukal majhen bel zobek, ki sta se mu kaj kmalu pridružila še dva. Res je, da ne kažejo sledov obrabe, zobne gnilobe ali podobnih nemarnosti, a to ne pove ravno veliko. Zobozdravstvo je močno napredovalo in na trgu je veliko zobkov, ki so brez težav zdržali šest ali sedem let uporabe. Zato moj zaključek, da gre dejansko za reciklažo, nikakor ni privlečen za lase. Če smo sposobni reciklirati celoten avto, sem prepričan, da je pravljična Zobna miška, ki ima torej zagotovo tudi pravljične moči, sposobna reciklirati in uspešno ponovno uporabiti zobke.

Na koncu pride seveda račun. Zobna miška plačuje samo prve izpadle mlečne zobke, ostalih ne. Zato srčno upam, da tudi računa le prvega. S strahom v srcu pričakujem položnico, ki bo brez dvoma nosila visok znesek. V kapitalizmu pač nihče ne dela zastonj in če v ceno zobka vračunamo nabavno ceno, ki jo je zanj plačala Zobna miška (10 €), njeno pot in honorar, kaj hitro pridemo do številke, krepko višje od 100 €. V bistvu mi ni jasno le nekaj. Ali miška računa neposredno ali so stroški za otroške zobke skriti v vseh stvareh, ki jih je potrebno kupiti za malčka in so nerazumno drage. Ob upoštevanju,da gre del zaslužka od vsakega čeveljčka, otroškega vozička ali hlač Zobni miški, so cene veliko bolj razumljive.

Ampak veste kaj? Kakršnakoli že bo cena, splačalo se je. Upam le, da ne bo Gaj julij 10 že v naslednjih dneh vseh zobkov razbil, ko tako opleta s svojo glavo.