Tudi po rojstvu otroka se za kakovosten spolni odnos najde čas, le da prek sprejemanja novih odgovornosti in nove situacije. (Freepik.com)

/11 /11

O tem, kaj lahko zakonca, partnerja storita, da izboljšata odnos, si spet želita intimnosti, smo se pogovarjali z zakonskim in družinskim terapevtom, ustanoviteljem organizacije Psihoterapije Simbalein Edinom Durakovićem.

Kako obuditi željo po spolnosti?

Splošno vprašanje, splošen odgovor. Najprej je tu seveda iskren pogovor. Ta je možen v medsebojnem spoštovanju in zaupanju, kar za marsikateri par ni tako preprosto doseči, še posebej, če si partnerja pred prihodom otroka nista ustvarila dovolj varnosti v odnosu; takrat si lahko poiščeta strokovno pomoč (ki pa ne pomeni, da je z njima nekaj hudo narobe, kot pravijo predsodki, ampak da sta zašla v stisko, iz katere čutita, da ne znata sama ven); namreč, edino varen pogovor oz. odnos omogoča odgovore na bistvena vprašanja v tem novem obdobju, kot npr. kako se počutim zdaj, ko je med nama otrok, kako doživljam partnerja/ko, kakšne so moje potrebe in frustracije glede odnosa na splošno in tudi spolnega odnosa, koliko sem ozaveščen za družinsko življenje, za nove prioritete in starševsko vlogo, kako je s predanostjo in solidarnostjo pri negi otroka, ali se čutim spoštovano/-ega in pomembno/-ega s strani partnerke? itn.

PREBERITE TUDI: Na pomoč: Ko zvečer "boli glava" ...

Ob prihodu otroka je partnerstvo vedno na preizkušnji

Prihod otroka radikalno poseže v vsakodnevno doživljanje in ritem para, ki spodbudi novo opredeljevanje sebe, telesa, lastnih potreb, partnerstva, novih vlog v družini – ženska in mama na svoj, moški in oče pa na svoj način. Gre za nov cikel v življenju: nič več dva, zdaj se morajo kar trije na novo spoznati in ujeti med seboj, najprej mama in otrok, nato še oče. In tu se pokaže kakovost in zrelost partnerstva. Pari se tega ob prihodu otroka še ne zavedajo, saj nas na starševstvo še tako dobra šola ali tradicija ne more pripraviti, dokler se zanj ne odločimo mi, tako se ga učimo in sprejemamo, zato gre tudi za novo rojstvo v nas samih. V novem okolju je partnerstvo pred velikim izzivom, saj je potrebno na novo izumiti načine, kako ob otroku ohraniti spremenjeno partnersko intimo in bližino. Ker je ogrožen prvotni občutek za red in varnost, je v razvoju nečesa novega nemalo nesporazumov, sporov, tudi konfliktov, ki izvirajo iz začetniške nemoči in neizkušenosti. Vse dokler ni ogrožena temeljna varnost, je to normalno, in ne gre iskati krivca, treba je to sprejeti kot del procesa. Strah in nemoč prej ali slej izzvenita. Tu je veliko stresa za predelati in tu se pokaže naš priučeni model za soočenje z njim, ki je lahko funkcionalen ali pa ne. Kakorkoli, posledično je tu pričakovano prisoten tudi upad spolne aktivnosti med partnerjema.

PREBERITE TUDI: Ljubljenje naj bo čas samo za vaju

Pomanjkanje telesne privlačnosti?

Ne gre za to, da je telesna privlačnost kar izginila in ne pride nikoli več, varna partnerska dinamika le prepusti prednost skrbi in negi otroka, zlasti to velja za mamo, ki je v tem procesu, za razliko od očeta, tudi telesno, saj jo - posebej v prvem letu - otrok dobesedno srka, mama postaja cilj in sredstvo otrokovih življenjskih potreb. V tem obdobju je oče še kako prisoten, vendar na drugačen način, njegova vloga je drugačna, predvsem je v vlogi čustvenega regulatorja in operativnega asistenta otrokovi mami, šele za oz. ob tem je lahko moški in partner z določenimi potrebami. To velja za oba. Oče in mama se te vloge ob otroku šele učita, pomagata pa si lahko na različne načine (literatura, starševska oz. materinska šola, delavnice, pogovori s strokovnjaki, terapije).

Oče na drugem mestu?

Ko pride otrok, je mama naravno povezana z njim, saj ga je devet mesecev nosila, oče pa v ta odnos prihaja od zunaj in se vsega uči na novo – to je normalen proces – zato so tisti, ki jim to uspe, pravi umetniki in hitro postanejo dobri očetje; sicer se partner lahko počuti na drugem mestu – kar pogosto tudi je, pa ne zato, ker ga ljubljena ne bi več želela, ampak ker so otrokove potrebe prioritetne in ker se moški v vlogi očeta šele iščejo, ženska pa časa in energije naenkrat nima več, da bi še zanj poskrbela … kar niti ni njena odgovornost. V ta okvir spada tudi pomanjkanje spolne aktivnosti, kar ne pomeni, da potrebe ni več. Tukaj se moški moramo izkazati drugače in partnerki veliko pomagati, pa bo sčasoma več energije tudi zvečer. Ampak, kot rečeno, tega se moški učimo sprejemati s pogovori, ko je dovolj varnosti, zanesljivosti in zaupanja, zato premostitev ali zadovoljitev potrebe tako ni več problematična. Če pa te varnosti ni, bo moški hote ali pa ne pričel svoje potrebe na silo postavljati pred očetovskimi (ki jih sploh še ne pozna!) in družinskim ter tako iskati nadomestne zadovoljitve, te pa običajno niso funkcionalne.

PREBERITE TUDI: Seksualno življenje, ko postaneš očka

Tudi po rojstvu otroka se za kakovosten spolni odnos najde čas, le da prek sprejemanja novih odgovornosti in nove situacije. Ko se enkrat odločimo za otroka, za Dar vseh darov, potem je najmanj, kar moramo sprejeti, tudi tisto, kar z darilom pride. Kar se v odnosih učimo varno prejemati, nekoč tudi pustimo iti.

Če potrebujete nasvet, imate težave v zakonu, lahko vprašanje anonimno zastavite Ringarajevemu strokovnjaku, zakonskemu in družinskemu terapevtu Edinu Durakoviću TUKAJ.

V kolikor kljub prizadevanju para, še vedno ne steče kot si želita in hočeta in je tam začarani krog ponavljajočih se bolečin, je vedno na voljo strokovni terapevtski odnos, ki na varen način poseže po strukturnih in učinkovitih intervencah, ki globinsko preoblikujejo medgeneracijske vzorce ponavljajoče se stiske. Poiskati si pomoč, ko čutiš, da jo potrebuješ, je za osebo in njene odnose zlata in spoštovanja vredna iniciativa, ki odraža ravno to, o čemer pogosto terapevti govorimo, varen stik s seboj.