Slovenija je po dostopnosti postopkov zunajtelesne oploditve in številu otrok, rojenih iz teh postopkov, med vodilnimi v Evropi. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Tadej in Tina sta starša navihanega 4-letnika, ki je bil rojen s postopkom zunajtelesne oploditve. Pred približno šestimi leti se je začela njuna zgodba. Bila sta stara 30 let, oba zaposlena, ravno sta se preselila v svoje stanovanje in začela sta razmišljati o tem, da bi razširila družino. Po enem letu nezaščitenih spolnih odnosov se ni nič zgodilo, zato je Tina odšla na pregled h ginekologinji. Ta ni ugotovila nikakršnih težav, zato je predlagala, da se testirata oba. Pri sumu neplodnosti navadno testirajo oba partnerja, vzroke pa delijo na štiri skupine: lahko je vzrok pri ženski, lahko pri moškemu, lahko pri obeh, možno pa je tudi, da vzroka s preiskavami ne ugotovijo. Najpogostejši vzroki za neplodnost so pri ženskah poškodovani jajcevodi in motnje ovulacije, medtem ko je pri moških najpogostejši vzrok slabša kakovost semenskega izliva.

»Počutil sem se, kot da nisem pravi moški.«

Pri Tini niso odkrili nikakršnih nepravilnosti, medtem ko je Tadej dobil diagnozo slabše kakovosti izliva. »Moj svet se je obrnil na glavo,« pove Tadej: »Počutil sem se, kot da nisem pravi moški. Težko je razložiti, zakaj tako razmišljaš v tistem trenutku. Vedel sem in tudi povedali so mi, da neplodnost pri moškem ni tako redka, vedel sem, da sem uspešen, da imam najboljšo partnerko, vendar mi je ta diagnoza sesula samozavest, nekaj tednov se nisem uspel sestaviti. Živel sem na avtopilotu, ves čas sem razmišljal samo o tem, da sem popolnoma neuporaben.«

Diagnoza je zamajala tudi njuno zvezo. Tina ni vedela, kako naj pomaga, Tadej se je vedno bolj oddaljeval od nje, vedno več časa preživljal sam in o tem ni želel govoriti: »Takrat sem bil izgubljen. Nisem več videl smisla, nisem vedel, kako naprej, nisem vedel, če sploh želim naprej.«

PREBERITE TUDI: Sporočilo ljudem, ki sprašujejo: "In kdaj boš ti?"

Odločitev za IVF

Tina je imela nekega dne dovolj, zato mu je postavila ultimat – ali se o težavi pogovorita in poskušata najti rešitve, ali pa spakira kovčke: »Spomnim se, kot bi bilo včeraj. Sedela sva na terasi, bil je prijeten pomladni večer, midva pa sva govorila o tem, kaj naj narediva. Ali bova poskušala na drugačen način, ali bova opustila željo, da imava otroke. Jaz sem vedela, da želim družino in tudi Tadej se je strinjal. Najbolj všeč nama je bil postopek IVF, ker bi to pomenilo, da sva oba biološka starša temu otroku, potrebovala bova samo malo pomoči.«

Na kliniki za zdravljenje neplodnosti v Ljubljani sta pričela s postopkom. Tina si je morala vsak dan vbrizgati hormonske injekcije, nato so Tadeju punktirali jajčne celice. Jajčeca in semenčeca potem v postopku združijo zunaj telesa, embriolog v inkubatorju oskrbuje zarodke od tri do pet dni. Potem izberejo zarodek z najvišjim implantacijskim potencialom in ga vnesejo v maternico. V Sloveniji to naredijo z največ dvema zarodkoma hkrati, da ne pride do večplodne nosečnosti.

»Postopek je neprijeten, vendar sem se zavedala, da je vsakodnevno špikanje edina možnost, da dobiva otroka. Moji hormoni so bili popolnoma raztreščeni, večkrat me je bolela glava, bila sem razdražljiva. Potem je prišel dan, ko so vstavili zarodek. Bila sem prestrašena, nervozna, kaj če ne uspe?!?« razlaga Tina.

6 brezplačnih postopkov

V Sloveniji je področje umetne oploditve dobro urejeno, saj lahko pari dobijo do šest brezplačnih postopkov OBMP do dopolnjenega 43. leta starosti ženske. V primeru zanositve ženski pripadajo še štirje brezplačni postopki. Samoplačniški postopek zunajtelesne oploditve pa sicer stane okoli 1900 evrov, dodatno se plačajo še zdravila kar skupno nanese med 2.000 in 3.000 evrov. V Sloveniji opravijo tudi do 4000 takšnih ciklov na leto, s katerimi uspešno zanosi do 1000 žensk. Uspešnost je pri mlajših od 35 let je tudi prek 30 odstotkov skoraj 40, pri starejši od 40 let, manj kot 10 odstotkov, pri starejših od 43 let pa praktično 0 odstotkov.

PREBERITE TUDI: Kako izgleda boj za otroka?

V septembru bo dobil sestrico

Pri Tadeju in Tini je uspel že prvi postopek. »Danes, ko gledam najin štiriletni čudež, ki skače naokoli in se igra, vem, da je bilo vse skupaj vredno. Kljub temu, da me je diagnoza spravila na rob obupa, imava srečo, da je medicina tako napredovala, da sva vseeno lahko dobila otroka, ki je zame najbolj pomemben dosežek v življenju. Zdi se mi, da zunajtelesna oploditev ni več tak tabu, če komu poveva, kako sva dobila otroka, ga nihče ne gleda drugače, vsi kaj vprašajo, ker se jim zdi zanimivo. Družba me nikoli ni obsojala, sem se pa obsojal sam. Mislim, da je veliko večja težava v tem, ker ti taka diagnoza uniči samopodobo.«

Danes srečna družinica treh pa v septembru pričakuje novo članico: »Seveda sva šla še enkrat v postopek. Ko sva dala vse skupaj enkrat čez, sva vedela, da zmoreva. Vedno sem si želela dva otroka in zdaj se bodo zaradi pomoči medicine moje sanje uresničile,« zaključi Tina.

45 let od prve umetne oploditve

25. julija 1978 se je rodila Angležinja Louise Joy Brown, prvi otrok iz epruvete. Louise se je rodila staršema Lesley in Johnu Brownu. Takrat se je to poimenovalo medicinski čudež, danes pa se v Sloveniji s pomočjo IVF postopka letno rodi do 1300 otrok. Slovenija je po dostopnosti postopkov zunajtelesne oploditve in številu otrok, rojenih iz teh postopkov, med vodilnimi v Evropi.

PREBERITE TUDI: VIDEO: Kako deluje zunajtelesna oploditev IVF?