|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Pomagajmo pticam

DOPPS, 24.10.2011
"Velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana."

image
/111


 


Pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere ptice same približajo človekovim naseljem. Če jim ponudimo primerno hrano, bodo prišle prav na naš vrt.


To je verjetno glavni razlog, da je zimsko hranjenje ptic postalo tako priljubljeno. Verjetno ni lažjega načina, da si ptice od blizu ogledamo in spoznamo.

 

Pred začetkom hranjenja pa se ne moremo izogniti vprašanju, ali je to sploh potrebno.

 

Hranjenje prinaša veliko dobrega. Zagotovo je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj odnosa med pticami in nami.

 

Hranjenje je pomembno za ptice navadno le v močno degradiranem, spremenjenem okolju. Takšno okolje so na primer naselja, kjer so ptice izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Ena izmed pomembnih sestavin tega okolja so bili svojčas kupi gnoja, v katerih so našle veliko travniških semen. Spremembe v kmetijstvu so povzročile, da so danes ti kupi gnoja za ptice tako rekoč prazni, postali pa so tudi izjemno redki.

Hranjenje ptic lahko ima tudi negativne učinke, pri čemer so grožnje predvsem možnost prenosa bolezni in zajedalcev ter težave s presnovo zaradi neprimerne količine in sestave hrane. Tem negativnim učinkom se lahko izognemo, če ptice primerno hranimo.

 

Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.).

 

Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar. Edina težava tega načina je v tem, da moramo na ptice misliti več let vnaprej in da veliko ljudi nima možnosti urediti okolico svojega bivališča.

V tem primeru se zatečemo h klasičnemu hranjenju ptic, s ptičjo krmilnico.

 

Kakšna naj bo krmilnica in kam naj jo postavimo

 

Najboljše so lesene, dovolj velike krmilnice z lastno streho, ali pa kar preprost pladenj, postavljen na suho mesto. Idealno je, če je hrana pticam dostopna z vseh smeri.

 

Krmilnico postavimo tako, da bomo ptice v njej lahko najbolje opazovali, na vrt, teraso, balkon... Krmilnica bo neprimerno bolje obiskana, če bo postavljena v bližino kritja, to je v ali ob krošnjo drevesa ali grma, idealno najmanj 1,5 m nad tlemi.

 

Pomembno je, da opremimo tudi okno, skozi katero opazujemo ptice. Idealno je, če na okno nalepimo tančico (svetlo prosojno zaveso), ki bo omogočila, da ptic ne bomo plašili našim sunkovitim gibom navkljub. Da preprečimo morebitne trke ptic s steklom, lahko nanj kaj nalepimo ali narišemo. Vseeno kaj, zato pri tem izkoristimo domišljijo otrok.

 

Kako hranimo

 

Hraniti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena snežna odeja in so nočne temperature okrog -5° C. Hranimo redno, vsak dan do večje trajnejše otoplitve.

 

S količino ne pretiravajmo (največ do 1/2 litra semen na dan). Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane (lupine semen ...) in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni (salmoneloza) in pogin ptic.

 

S čim hranimo

 

Pri tem velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana.

 

Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica...) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano.
To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu.

 

Drozgom in taščici nastavimo sadje (jabolka - večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.

Postavitev krmilnice je zelo pomembna. Pomembna ni le možnost, da jih dobro opazujemo, marveč tudi njihova varnost. Krmilnica naj ne bo dostopna mačkam.

 

Pravilno hranjenje ptic bo v veselje nam in v korist pticam.

 

Pri hranjenju ne pozabimo na talno krmišče. Hrana naj bodo tako sončnična semena (za ščinkavce), kot sadje (za kose, taščice itd.).

Najboljši je naraven način hranjenja ptic. Posadimo plodonosne grmovnice, na primer črni trn.

 

V Sloveniji gnezdi okrog 200 vrst ptic. Med njimi jih je kar 163 uvrščenih na Rdeči seznam ptičev gnezdilcev, kar pomeni, da so tako ali drugače ogrožene. Nekatere med njimi so celo na pragu izumrtja, nekaj gnezdilk pa je pri nas že izginilo.

Medtem ko je naravno izumiranje vrst povsem sprejemljivo in pomemben del evolucije, je izumiranje zaradi človekovih posegov v naravo nedopustno. Biodiverziteta je vrednota sama po sebi in jo je potrebno ohraniti. Ne le zaradi nje same, temveč tudi zaradi nas. Prav nobenega dvoma ni, da je za ogroženost in izumiranje ptic danes kriv človek. Zato je povsem moralno, da pticam pomagamo.

 

Tukaj predstavljamo najpreprostejše načine za pomoč pticam, ki jih lahko izvajamo sami. Ne pozabimo, da imajo velik izobraževalni pomen, saj se nam od njih krepi naša naravovarstvena zavest, ki jo bomo morda potrebovali pri večjih problemih. Moramo se zavedati, da lahko vsak posameznik stori veliko. Zamislimo si, koliko več možnosti za gnezdenje bi imelo precej vrst ptic, če bi vsak na svojem vrtu zasadil visokodebelno sadno drevo.

Napajalnik s svežo vodo na vrtu bo za ptice gnezdeče v urbanem okolju odrešujoča osvežitev.

Z razvitim odnosom do narave bomo pred posegom vanjo pomislili, kakšno škodo ji bomo s tem prizadejali. Opazili bomo nevarnosti. Če se slučajno pojavi namera velikega uničenja narave, na primer gradnja hidroelektrarn na Muri, se bomo kot državljani, ki jim ni vseeno za našo naravno dediščino posegu tudi zoperstavili. Vsak po svojih močeh, a pomislimo kaj lahko dosežemo, če energijo združimo.

 

Prva pomoč za ptice - ornitofon

Kaj storiti, ko najdemo onemoglo ali poškodovano ptico, mladiča pod gnezdom, kako pravilno hranimo ptice, zakaj ni ptic na krmilnici in ali srake povzročajo probleme drugim pticam, so pogosta vprašanja, ki se nam zastavijo ob danih situacijah. Strokovne odgovore nanje in podobna druga aktualna vprašanja, lahko najdete na "ornitofonu". Če odgovor na vaše vprašanje še ni objavljen, nas pokličite na DOPPS - telefon 01 426 58 75.

 

Vir :DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

 

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Zdravstvene trditve na živilih pod drobnog...
Večina trditev zavaja - drži le vsaka peta
4
Kako vzgojiti sočutnega otroka?
Reciklirajte ljubezen in ne pozabite da se množi, ko se deli :). Naučite otroke skrbeti za OKOLJE.
4
Strožja pravila za shranjevanje in recikli...
V EU so septembra z novelo direktive o baterijah (Direktiva 2006/66/ES, ki je bila sprejeta že leta 2006) začela veljati...
3
Prva solarna vas v Sloveniji
Na Koroškem je zraslo že šest sončnih elektrarn, ki skupaj proizvedejo 148,93 kWp energije iz obnovljivega vira.
3



Čemaž in podlesek
photo
S Centra za zastrupitve Interne klinike UKCL opozarjajo na previdnost pri nabiranju rastlin, podobnih čemažu. Na istih r...
PI – zadnji polarni medvedek
Pa je izšla! Druga v zbirki Sad Earth Collection z naslovom Pi - zadnji polarni medvedek! Tudi ta eko knjiga, ki je izšl...