|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Prednosti in slabosti investiranja v sklade

Gregor Beguš, www.vzajemci.com , 15.2.2010
Vzajemni skladi predstavljajo alternativo tako klasičnemu načinu investiranja na trgu vrednostnih papirjev (nakup delnic in obveznic) kot varčevanju na bankah. Seveda se je treba zavedati, da tudi pri vzajemnih skladih obstajajo nekatere slabosti.

image
/11


Ko se odločamo o investiranju v vzajemne sklade je zelo pomembno poznati tako njihove prednosti kot slabosti.

 

PREDNOSTI INVESTIRANJA V VZAJEMNE SKLADE

 

Največkrat se kot temeljne prednosti varčevanja v vzajemnih skladih omenja visoka razpršenost premoženja, profesionalno upravljanje, visoka likvidnost, prilagodljivost, preglednost, varnost, nižji stroški vlaganja za nižje zneske in druge prednosti, ki so opisane v nadaljevanju.

 

Visoka razpršenost premoženja in manjše tveganje

 

Za varnost premoženja vlagateljev je dobro poskrbljeno, saj so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev. Osnovni namen razpršitve med večje število naložb je zmanjševanje tveganja. V povprečju vzajemni sklad svoja sredstva razprši v štirideset do petdeset naložb. V primeru, da bi vlagatelj sam želel doseči takšen obseg razpršitve, bi za to poleg znanja in časa potreboval še precejšen obseg denarnih sredstev, poleg tega pa bi mu takšen način investiranja povzročal precejšnje stroške. Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in zmanjšuje tveganje naložbe.

 

Profesionalno upravljanje z naložbami

 

Pri investiranju v vzajemne sklade vlagatelju ni potrebno spremljati in se odzivati na dogajanja na borzi, ker to zanj opravljajo usposobljeni strokovnjaki, ki nenehno raziskujejo dogajanja tako na borzah in finančnih trgih nasploh, kot tudi v gospodarstvih, gospodarskih panogah in gospodarskih družbah.

 

Visoka likvidnost sredstev

 

Ker sredstva v vzajemnih skladih niso vezana, jih lahko vlagatelji kadarkoli dvignejo. Pri tem vlagatelj ni omejen na to, kolikšen del investiranega denarja želi prodati, lahko proda celotna sredstva ali pa le določen del. Družba za upravljanje (DZU) mora denar nakazati na račun vlagatelja najkasneje v petih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka za izplačilo.

 

Prilagodljivost varčevanja

 

Varčevanje v vzajemnih skladih je namenjeno tako tistim z večjimi enkratnimi vložki kot t.i. malim vlagateljem, ki na ta način lahko z nižjimi mesečnimi vložki posredno investirajo na borzi. Varčevanje v vzajemnih skladih je dostopno pravnim in fizičnim osebam, varčujejo pa lahko tudi mladoletne osebe. Dinamika in višina vplačanih sredstev je stvar osebne odločitve vlagatelja. Najmanjše možno vplačilo je za vsak sklad posebej določeno, ponavadi pa je višina minimalnega vplačila v vzajemni sklad omejena na vrednost enote premoženja povečana za vstopno provizijo. Vlagatelji lahko varčujejo po svojih zmožnostih.  

 

Visoka preglednost

 

Vrednosti točk vzajemnih skladov so objavljene v dnevnem časopisju z veliko naklado (Delo, Dnevnik, Večer, Finance) ter v tečajnici, ki najdete na spletnem mestu www.vzajemci.com ter na spletnih straneh posameznih DZU. Vsakega 15. v mesecu pa DZU-ji objavijo tudi mesečno poročilo za posamezni vzajemni sklad iz katerega je razvidna tudi naložbena struktura sklada za pretekli mesec.

 

Varnost varčevanja

 

Za varnost vlagateljev je pri varčevanju v vzajemnih skladih dobro poskrbljeno. To področje je v Sloveniji urejeno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1). Nadzor nad poslovanjem vzajemnih skladov in družb za upravljanje izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Agencija je neodvisna državna institucija, ki sprotno in trajno spremlja poslovanje vzajemnih skladov in družb za upravljanje. Nadzor nad poslovanjem družbe za upravljanje in vzajemnih skladov enkrat letno opravi tudi revizijska hiša, ki pripravi pisno mnenje o tem, ali je poslovanje vzajemnih skladov in družbe za upravljanje potekalo v skladu z zakonom. Poleg tega poslovanje vzajemnih skladov dnevno spremlja tudi banka skrbnica.

 

Nižji stroški vlaganja za nižje zneske

 

Stroški za vlagatelja so pri vlaganju v vzajemne sklade bistveno nižji kot pri večini drugih oblik investiranja na borzi. Upravitelji vzajemnih skladov premoženje vlagateljev razpršijo na večje število različnih vrednostnih papirjev z precej nižjimi stroški, kot to lahko storil povprečni vlagatelj razen, če ne gre za vlagatelja, ki v vrednostne papirje že na samem začetku razporedi veliko vsoto premoženja.

 

Enostaven pristop k varčevanju

 

Pristop in varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih (delnicah in obveznicah) razmeroma preprosto. Vlagatelju ni treba storiti drugega, kot da izbere ustrezen vzajemni sklad, izpolni in podpiše pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Za vse drugo poskrbi vzajemni sklad oziroma njegov upravljavec.

 

Prihranek časa

 

Pri investiranju v vzajemne sklade vlagatelji prihranijo tudi veliko časa, ki bi ga porabili pri neposrednem investiranju v vrednostne papirje, ker izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnost prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.

 

Davčne ugodnosti Krovnih skladov

 

Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je uvedba krovnega sklada, ki vlagateljem prinesel odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobički pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada. Odlog davčne obveznosti, ki ga omogoča varčevanje v krovnem skladu tako predstavlja pomembno prednost varčevanja v vzajemnih skladih v primerjavi z varčevanjem v samostojnih vzajemnih skladih, kot tudi v primerjavi z neposrednimi nakupi drugih vrednostnih papirjev. Seznam krovnih skladov najdete tukaj.

 

Varovanje osebnih podatkov 

 

Ena od manj prijetnih lastnosti neposrednega investiranja v delnice v Sloveniji je, da je delniška knjiga javna in jo lahko vsakdo pri Centralni klirinško depotni družbi (KDD) tudi kupi. V njej je razvidno, koliko delnic nekega podjetja ima v lasti posamezna oseba, kar je za marsikaterega lastnika delnic velika slabost. V nasprotju z zgoraj opisano situacijo, ki velja za lastništvo delnic, je pri vzajemnih skladih varovanje podatkov veliko boljše. Investicijski kuponi za razliko od delnic niso vodeni pri KDD in se torej seznama imetnikov ne da kupiti.

 

SLABOSTI INVESTIRANJA V VZAJEMNE SKLADE

 

Kot največje slabosti vzajemnih skladov pa se največkrat omenja nesodelovanje pri upravljanju skladov, veliko število vzajemnih skladov, stroški in negarantiran donos.

 

Nesodelovanje pri izbiri naložb

 

V primeru investiranja v vzajemne sklade investitor nima možnosti, da bi aktivno sodeloval pri izbiri naložb vzajemnega sklada. Ko vloži svoje premoženje v vzajemni sklad, ne more vplivati na sestavo premoženja, saj sklad sledi vnaprej postavljenim ciljem svoje naložbene politike.

 

Veliko število vzajemnih skladov

 

Trenutno je vlagatelju na voljo 324 vzajemnih skladov 26 družb za upravljanje, med katerimi je 12 slovenskih in 14 tujih. Velika ponudba vzajemnih skladov lahko pri marsikaterem potencialnem investitorju povzroči veliko težav pri izbiri pravega vzajemnega sklada.

 

Neposredni in posredni stroški

 

Pri vlaganju v vzajemne sklade se vlagatelji srečujejo z več vrstami stroškov, ki so opredeljeni v prospektu vzajemnega sklada. Obstajata dve vrsti stroškov, ki bremenijo vlagatelja in sicer neposredni stroški (vstopni in izstopni) ter posredni stroški (upravljavska provizija, provizija za skrbniške storitve in drugi stroški). Daljše kot je obdobje varčevanja v vzajemnem skladu manj pomembni so enkratni stroški (vstopna in izstopna provizija), medtem ko postajajo posredni stroški varčevanja, ki se obračunavajo dnevno in so že upoštevani v vsakodnevno objavljenih vrednostih enot premoženja posameznih vzajemnih skladov bolj pomembni.

 

Donosi niso zagotovljeni

 

Vzajemni skladi v nasprotju z bančnimi depoziti investitorjem ne dajejo nobenega zagotovila ali garancije, da bodo njihove naložbe imele točno določen donos. Donosnost vzajemnega sklada je odvisna od splošnih gibanj na kapitalskih trgih, od sposobnosti in strokovnosti upravljavca, od naložb, ki sestavljajo njegov portfelj, in od dobe varčevanja. Nihče ne more zagotoviti, kdaj bo vrednost naložbe rasla ali padala.          

 

Kam po nasvet

 

Prispevke na temo družinskih financ pripravljamo skupaj s spletnim portalom www.vzajemci.com, na katerem lahko najdete še več finančnih nasvetov. Če imate konkretno vprašanje, ki zadeva družinske finance ga pošljite na gregor.begus@vzajemci.com z oznako 'Vprašanje za strokovnjaka' in finančni svetovalci iz  Vzajemcev d.o.o. vam bodo nanj z veseljem odgovorili.

 

V naslednjem prispevku … Izbira vzajemnega sklada

Prost dan za spremljanje prvošolčka v šolo
Prvi šolski dan je nekaj posebnega, posebej za starše tistih otrok, ki šolski prag prestopajo prvič. Preverjali smo, ali...
3
Na dopust brez telefona?
Preden se odpravite v tujino, se pozanimajte tudi o načinu uporabe mobilnega telefona v državi, kamor potujete.
2
Ali vam prodajalci vozil lažejo?
Tudi če bodo poskušali, to ni več mogoče. Sedaj na enem mestu lahko zanesljivo preverite avtomobil, preden ga kupite. Pr...
2
Finančna kriza je priložnost za nove navade
Mnoge družine je presenetila finančna kriza. Slaba novice je, da bomo njene učinke čutili še nekaj časa, dobra novice pa...
2


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


S.P. in bolniška za otroka
Zavod za zdravstveno zavarovanje tudi samozaposlenim krije bolniško za otroka, odsotnost za čas bolezni otroka. Preverit...
Bo z novim letom vaša položnica za vrtec v...
Dobra novica je, da se z novim letom tudi uradno zvišuje minimalna plača. Kako se bo to poznalo pri družinskem proračunu...




kakovost spanca v času nosečnosti
MS TINA

https://www.ringaraja.net/forum/regproNew.asp