/11 /11

Od vedno, že skoraj polno desetletje, nama veliko pomeni, da ta dan družina preživi skupaj. Z Gajem sva očku za njegov rojstni dan najprej omogočila, da si po zelo napornem obdobju malo spočije. Zato sva se že zjutraj odpravila na sprehod do bližnjega igrišča. Med potjo sva se učila, kako mu bova voščila in vadila: »Vse najboljše za rojstni dan oči.« Ko se je Matej naspal, se nama je pridružil. Z Gajem sva stopila do njega in mu voščila. Jaz sem govorila, Gaj pa mu je sramežljivo podal rokico in skupaj sva mu zaželela veliko lepih družinskih trenutkov.

Po prijetnem skupnem dopoldnevu in sinkovem sladkem opoldanskem spancu, smo se odpravili na kosilo v bližnjo gostilnico. Dobre volje, z zelo navihano razposajenim otročičkom, smo si naročili hrano.

Mali preizkuševalec piva

Kot je zadnjih nekaj tednov že v navadi, vlada okoli mene neka prav posebna energija; pravzaprav narobe svet, bi kar lahko rekla. Tudi tokrat je bilo podobno. Medtem ko smo čakali, da so nam postregli kosilo, smo se igrali v okolici gostilnice. Kmalu je bila na vrsti hrana, na katero smo vsi trije že nestrpno čakali. Vendar je bil moj pogled na servirni voziček kaj kmalu poln razočaranja v stilu »o ne, tega pa nisem naročila!«. Medtem ko smo ugotavljali, kje je šlo narobe, je Matej svoj kozarec osvežilnega hmeljevega napitka odložil pred malega radovedneža. Ko sem to opazila, sem - kot vsaka »vestna« mama - malo okregala svojega možička, češ da to pa res ni varno početje, saj bi se lahko kozarec znašel na tleh.

Družinska debata se je nadaljevala v sproščenem stilu, vendar … Po nekaj minutah sem opazila, da je Gaj moker po hlačah. Le od kje bi to lahko bilo? O ne, tudi slinček je ves moker. In srajčka tudi! Kaj pa je zdaj … ? Samo da se ni najin malček slučajno igral z očkovim pivom?! In res, vonj na popolnoma premočeni srajčki je potrjeval prav to. Nekaj sekund nepazljivosti in Gaj se je pozabaval s kozarcem polnim temnega piva. Nič drugega mi ni preostalo, kot sredi gostilnice sleči nagajivega fantka in odbrzeti domov po sveža in predvsem suha oblačila. Ko sem se vrnila, je bilo moje kosilo že na mizi, očka in sinko pa sta bila tudi že skoraj sita. Ko sta se do polnega nasitila, sta moja fanta ponovno odvihrala na bližnje igrišče, sama pa sem na hitro dokončala svoj obrok. Gaj je bil še vedno razposajene volje in povsod ga je bilo dosti, zato smo se odpravili domov, kjer smo v bolj sproščenem vzdušju nadaljevali z družinskimi norčijami.

Poklic: krotilec otrok

Med kratko vožnjo domov sem premišljevala, kako nama je lahko sploh uspelo spregledati, da se je najin mali sinko poigraval s pivom in niti pomisliti si nisem upala, da bi morda lahko celo naredil kakšen požirek. Pa ga je!? Tega nikoli ne bom vedela zagotovo. Vem pa nekaj drugega. Družinska kosila bodo vsaj še kakšno leto precej živahna. Predvsem bomo morali izbirati prostorne lokale, ki bodo po možnosti imeli tudi svoje igrišče. Ko se bomo avgusta odpravili na dopust, pa lahko z Matejem kar pozabiva na romantične večerje, ki imajo na morju še prav poseben čar. Letos se bomo raje prehranjevali kar v svojem apartmaju. Kot sem že večkrat ugotovila, je Gaj že nekaj časa v obdobju, ko potrebuje neprestan nadzor. Najin malček je namreč pravi veliki nagajivček, ki zelo hitro ušpiči kaj nedovoljenega, če ga le za trenutek izpustiva izpred oči. Zato z njegovim očkom vedno pogosteje igrava vlogo pravih krotilcev otrok. J