Materino mleko vsebuje tako probiotike kot prebiotike.

/11 /11

Materino mleko predstavlja popolno obliko naravne hrane za dojenčke, njihove prehranske potrebe namreč zadovoljuje na najboljši možni način. To pa še ni vse.

Kot nam je zaupal primarij dr. Zwiauer in vodja oddelka za medicino otrok in mladostnikov na Deželni kliniki St. Pölten, materino mleko vsebuje različne snovi, ki spodbujajo razvoj posebne črevesne flore, značilne posebej za dojenčke (Hosea Blewett et al. 2008). Zakaj in kako, preverite v nadaljevanju.

Imunski sistem

Zadnjih nekaj let se strokovnjaki vse bolj zavedajo pomembne vloge črevesne flore za razvoj še ne popolnoma razvitega dojenčkovega imunskega sistema. Za razliko od patogenov, fiziološka črevesna flora spodbuja razvoj dojenčkovega imunskega sistema ne da bi pri tem obstajala nevarnost za razvoj bolezni.

Kolonizacija dojenčkove črevesne flore

Dolgo časa je veljalo, da je fetusovo črevesje aseptično in da do kolonizacije bakterij pride šele ob porodu, ko pride v stik z materino vaginalno in rektalno floro. Novejše študije pa kažejo na to, da se črevesna kolonizacija morda začne že med nosečnostjo, torej še pred samim porodom.

Razvoj dojenčkove fiziološke črevesne flore pa ni odvisen le od materine vaginalne in rektalne flore ter določenih sestavin materinega mleka, ampak velja, da je za to odgovorna interakcija med različnimi sestavinami. Med te spadajo na primer: laktoza, različne antimikrobne spojine (kot na primer laktoferin ali lizocim), imunoglobulini, oligosaharidi in probiotične mlečnokislinske kulture.

Nekatere izmed omenjenih sestavin (laktoferin, lizocim ...) vplivajo na črevesno floro, saj delujejo proti patogenom, izboljšujejo pogoje in komenzalnim bakterijam olajšajo kolonizacijo dojenčkovega črevesja.

PREBERITE TUDI: Materino mleko JE najboljša hrana za dojenčka

Oligosaharidi v materinem mleku imajo prebiotičen učinek

Med sestavine, ki so neposredno povezane s sestavo črevesne flore, spadajo komenzalne bakterije in njihovi substrati, kot na primer laktoza ter še posebej oligosaharidi v materinem mleku. V materinem mleku so oligosaharidi prisotni v količini med pet in deset gramov na liter (kravje mleko ima manj kot en gram na liter).

Človeški prebavni encimi jih ne razgradijo in tako v spodnji del prebavnega trakta stopijo nespremenjeni, tu pa delujejo kot substrat za fiziološko črevesno floro oziroma kot prebiotiki. Poleg tega nekateri izmed njih zavirajo vezavo patogenov na epitelne celice. Oligosaharidi imajo podobno sestavo kot receptorji, ki sodelujejo pri vezavi bakterij, virusov in toksinov na črevesne celice.

Ker je struktura oligosaharidov v materinem mleku izredno zapletena, jih tehnološko (zaenkrat še) ni mogoče reproducirati in uporabiti v industrijske namene. Alternativne možnosti, katerih uporaba v industrijske namene je trenutno že mogoča, so kratko- in dolgoverižni oligosaharidi, na primer galaktooligosaharidi (GOS) in fruktooligosaharidi (FOS).

Mlečnokislinske bakterije v materinem mleku

Do nedavnega se je komenzalnim bakterijam, ki so prisotne v mleku zdravih žensk, posvečalo le malo pozornosti. Prisotni mikroorganizmi se glede na področje nahajanja lahko znatno razlikujejo.

Materino mleko je za novorojenčke glavni vir laktobacilov. Mlečnokislinske kulture iz materinega mleka najdemo v dojenčkovem blatu, kar kaže na to, da so zmožne kolonizirati dojenčkovo črevesje. Blagodejen učinek materinega mleka tako na gastro-črevesno zdravje dojenčkov kot tudi na njihov imunski sistem kaže na prisotnost bakterij, ki imajo velik probiotični potencial.

Prenos skozi kožo in iz dojenčkovih ust 

Materino mleko lahko raznovrstne bakterije kolonizirajo na več različnih načinov. Do tega procesa lahko pride od zunaj - skozi kožo, kjer se nahaja veliko število mikroorganizmov. Bakterije preko mlečnih kanalov vstopijo v dojko in preko nje v mleko.

Med dojenjem pa se bakterije v mleko prenašajo tudi iz dojenčkove ustno-žrelne votline (Gueimonde et al. 2007). V zadnjem času se razprave osredotočajo na endogeno prenašanje bakterij iz materinega črevesja v mleko preko krvi/limfnega sistema. Vse kaže na to, da ključno vlogo pri prenosu bakterij skozi črevesne stene igrajo dendritične celice (Martin et al. 2004).

Naravna sinbiotična hrana in sinbiotične formule 

Opisani študijski podatki in iz njih izpeljane povezave mečejo novo luč na materino mleko. Materina črevesna flora se na dojenčka ne prenaša le med porodom, ampak tudi preko mleka in zelo verjetno že v maternici med nosečnostjo. Iz tega sledi, da novorojenčkova črevesna mikrobiota vsaj do določene mera odraža bakterijsko sestavo materinega mleka in materine črevesne flore.

Tako poleg oligosaharidov, ki delujejo kot prebiotiki, materino mleko vsebuje tudi probiotične kulture in lahko nanj zatorej gledamo kot na naravno sinbiotično hrano. Te ugotovitve odpirajo nov pogled na razvoj mlečnih formul za dojenčke. Kot alternativa pro- ali prebiotičnim formulam, ki so že prisotne na tržišču, lahko sinbiotične fomule predstavljajo opcijo, ki daje možnost pozitivnega učinka na dojenčkovo črevesno floro in zdravje.

Reference:

1. Hosea Blewett HJ et al. The immunological components of human milk. Adv Food Nutr Res 2008; 54: 45-80

2. Ten Bruggencate SJM et al. Dietary Fructooligosaccharides increase intestinal permeability in rats. J Nutr 2005; 135: 837-842

3. Mackie RI et al. Development of microbial ecology of the neonatal gastrointestinal tract. Am J Clin Nutr 1999; 69(suppl.): 1035S-45S

4. Martín R et al. The commensal microflora of human milk: new perspectives for food bacteriotherapy and probiotics. Trends Food Sci Technol 2004; 15: 121-127.

5. Martín R et al. Isolation of bifidobacteria from breast milk and assessment of the bifidobacterial population by PCR-denaturing gradient gel electrophoresis and quantitative real-time PCR. Appl Env Microbiol 2009; 75: 965-969

6. Gueimonde M et al. Breast milk: A source of bifidobacteria for infant gut development and maturation? Neonatol 2007; 92: 64-66

7. Collado MC et al. Assessment of the bacterial diversity of breast milk of healthy women by quantitative real-time PCR. Lett Appl Microbiol 2009; 48: 523-528

8. Martín R et al. Human milk is a source of lactic acid bacteria for the infant gut. J Ped 2003; 143: 754-8

9. Martín R et al. Diversity of the lactobacillus group in breast milk and vagina of healthy women and potential role in the colonization of the infant gut. J Appl Microbiol 2007; 103: 2638-2644

10. Sinkiewicz G & Ljunggren L. Occurrence of Lactobacillus reuteri in human breast milk. Microbial Ecol Health Dis 2008; 20: 122-126

11. Gueimonde M et al. Breast milk: A source of bifidobacteria for infant gut development and maturation? Neonatol 2007; 92: 64-66 

 48th Annual Conference of the Austrian Society for Paediatric and Adolescent Medicine, Linz, 30.09.-02.10.2010