Revščina ne pomeni le materialnega pomanjkanja, temveč lahko otrokom omejuje tudi možnosti za druženje, izobraževanje in vključevanje med vrstnike. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Za nekatere otroke so šolski izleti, športni treningi, rojstnodnevna praznovanja ali počitnice nekaj povsem običajnega. Za druge so to stvari, ki si jih njihova družina ne more privoščiti. Revščina namreč ni vedno vidna na prvi pogled, njene posledice pa lahko otroci občutijo vsak dan.

Danes, 17. oktobra, obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini. Ta dan je priložnost, da opozorimo na ljudi, ki se vsakodnevno spopadajo s finančnimi stiskami, in na otroke, ki zaradi materialnega položaja svojih družin nimajo enakih možnosti kot njihovi vrstniki.

Pod pragom tveganja revščine skoraj 300.000 ljudi

Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila leta 2025 stopnja tveganja revščine v Sloveniji 14,3-odstotna. To pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo približno 298.000 prebivalcev oziroma 22.000 več kot leto prej.

Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 1.021 evrov mesečno, za štiričlansko družino z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, pa 2.144 evrov mesečno.

Pomembno je poudariti, da gre za relativno revščino, ki jo statistika meri glede na dohodke prebivalstva. Vendar številke opozarjajo, da je finančna negotovost resničnost številnih slovenskih gospodinjstev.

Ko otrok ne more početi tega, kar počnejo njegovi vrstniki

Revščina v otroštvu ni povezana samo s pomanjkanjem hrane, oblačil ali primernega stanovanja. Pomeni lahko tudi manj možnosti za druženje, razvijanje talentov in vključevanje v dejavnosti, ki so za vrstnike samoumevne.

Po podatkih, ki jih navaja Zveza prijateljev mladine Slovenije, si 27 odstotkov gospodinjstev ne more privoščiti rednih plačljivih prostočasnih dejavnosti za vse otroke. Med gospodinjstvi pod pragom revščine je takšnih kar 48 odstotkov.

To pomeni, da se nekateri otroci ne morejo vključiti v športne klube, glasbene šole ali druge dejavnosti, čeprav bi si tega želeli.

Revščina ni vedno vidna

Posebej ranljive so lahko enostarševske družine, družine z nizkimi dohodki in gospodinjstva, ki se spopadajo z visokimi stanovanjskimi stroški.

Da finančne stiske niso omejene le na tiste, ki statistično živijo pod pragom revščine, kažejo tudi podatki SURS, objavljeni ob letošnjem mednarodnem dnevu boja proti revščini.

Leta 2025 je v gospodinjstvih, ki so sama ocenila, da težko shajajo s svojimi prihodki, živelo 15,3 odstotka prebivalcev Slovenije. Med otroki in mladostniki, mlajšimi od 18 let, je bil ta delež še nekoliko višji, in sicer 16 odstotkov.

Za temi številkami so družine, ki morajo skrbno načrtovati vsak nakup, odlagati plačilo položnic ali se odpovedovati dejavnostim, ki niso nujne za preživetje.

Vsak otrok si zasluži enake možnosti

Slovenija se v evropskem merilu sicer uvršča med države z nizko stopnjo tveganja socialne izključenosti otrok. A to ne pomeni, da lahko spregledamo tiste, ki živijo v pomanjkanju.

Revščina v otroštvu lahko vpliva na otrokovo samozavest, občutek pripadnosti, izobraževalne možnosti in kakovost življenja.

Zato boj proti revščini ni le vprašanje finančne pomoči, temveč tudi zagotavljanja dostopnega izobraževanja, kakovostne prehrane, ustreznega bivanja in možnosti za vključevanje v družbo.

Noben otrok ne bi smel imeti občutka, da je manj vreden ali da ne pripada med vrstnike samo zato, ker njegova družina nima dovolj denarja.