|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Snemanje filma Jesen v gozdu

Uredništvo Ringaraja.net, 24.1.2010
Delfinčki smo se na lepo torkovo jesensko jutro odpravili na učno gozdno pot v Drago pri Igu.

image
/61


Delfinčki smo se na lepo torkovo jesensko jutro odpravili na učno gozdno pot v Drago pri Igu. Tja smo odšli na snemanje čisto pravega filma o jeseni. Na jutranjem travniku so nas pričakale žabice, ki so veselo skakale po mlaki.
 
 
 
 
 
Ta je nastala dan pred snemanjem našega filma, ko je ponoči močno deževalo. Z gospodom Antonom Komatom smo se odpravili še dlje po travniku in prispeli smo v močvirje. Bili smo zelo pogumni, ko smo korakali po visoki travi. Trava je bila tako visoka, da so se iz nje videle le naše male glave. Na koncu močvirja se nam je odprl pogled na velik bajer. Blato v bajerju je bilo zelo »živo«, zato smo zelo pazili, kje hodimo, ker če nisi previden, v blatu hitro ostaneš brez čevlja.
 
 
 
Našli smo školjko jezerko in velike rastline, ki so nas spominjale na palme. Rastline v bajerju nudijo zavetje ribjim mladicam, da dočakajo odrasla leta. V bajerju domuje tudi želva sklednica, avtohtona želva Barja. Najdemo tudi želvo rdečevratko, ki za naše kraje ni značilna, ampak so jo sem prinesli ljudje. Rdečevratka močno ogroža življenjski prostor sklednice, ki je že skoraj iztrebljena. V potoku, ki napaja bajer, smo si ogledali tudi račine. Vsi smo začudeno spraševali, kaj so račine? V račinah so doma potočni raki in mi smo si jih ogledali čisto od blizu. Spominjali so nas na viteze v oklepih. Raki so daleč iztegovali svoje velike klešče. Najbolj pogumna je bila Ines, ki je rake spustila nazaj v potok. V poplavnem gozdu je Gaja našla močerada.
 
Močerad ima vitko telo z dolgim repom. Nekateri močeradi imajo strupene žleze, drugi pa z obarvanostjo le posnemajo svoje strupene sorodnike. V poplavnem gozdu domuje tudi črna jelša. To drevo zraste do 25 m visoko in je pravi velikan med drevesi. Zelo dobro uspeva na mokrih rastiščih in poplavnih ravnicah. Korenine jelš pa skrivajo še eno veliko posebnost. V pletežu korenin črne jelše so številni gomoljčki, v katerih živita v najtesnejši simbiozi gliva in črna jelša.
Temu posebnemu odnosu pravimo mikoriza. Mikoriza je najtesnejši splet organizmov, ki je omogočil prehod rastlin na kopno že pred 400 milijoni let. Spoznali smo, kako pomembno je, da ljudje živimo v sožitju z naravo. Po koncu snemanja smo se posladkali s sladkimi robidami in nabrali jesenske listke, nato pa smo se veseli odpravili nazaj v vrtec.
 
 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

poKLON
Naredi kupček vseh nepotrebnih darov, naloži v cekar, prinesi v Zibko, položi med ostale eksponate in poišči kaj koristn...
3
Fina hiša
Na prvem druženju s Fino hišo boste lahko v petek, 4. novmebra med 17. in 20. uro pobrskali med dobro ohranjenimi lepimi...
3
Nasvidenje večni dami plastiki
V soboto, 26. novembra 2011, je na Pogačarjevem trgu potekal zaključni ulični dogodek prostovoljskega projekta Vrečka n...
3
Naj otroku oblečem slovensko ali kitajsko ...
Že 13 let se je zavrtelo, ko sem od oddaljene prijateljice izvedela, da v moji bližini izdelujejo ljubka oblačilca za ot...
3



Gregorčki iz naravnih materialov
photo
Babica je vedno govorila, da se 12. marca ptički ženijo.
Zdravilna moč buč, bučnega olja in bučnih ...
photo
Buče so pred šestimi tisočletji gojili Indijanci. Stari Grki so jih bolj kot v kulinarične uporabljali v liturgične name...