Morda letos otroka v vrtec oz. šolo vozi oče?

/11 /11

Šolskih počitnic bo kmalu konec in spet bo tukaj novo vrtčevsko/šolsko leto z vsemi obveznostmi, opravki in skrbmi vred. Kako organizirati optimalen družinski urnik, da bodo prav vsi družinski člani prišli na svoj račun? Kdo bo otroke vozil v vrtec in šolo? Katere obšolske dejavnosti izbrati otroku in kako bomo poskrbeli za prevoz? Kako bomo v ta urnik vpletli še čas samo za naju kot partnerja? Da se boste lažje odločali in oganizirali, smo za vas pripravili nekaj idej.

Jutranji očka

Kdo bo vozil otroke v vrtec in šolo se starši po navadi odločamo glede na to, kdo prej začne s službo. Toda tudi starši, ki z delom začnejo ob približno isti uri, to nalogo še vedno večinoma prepustijo mami. Kaj pa če bi letos otroke v vrtec in šolo vozil oče? To pomeni, da bi on poskrbel tudi za jutranjo rutino - od prebujanja, umivanja in oblačenja do zajtrka ter preverjanja šolskih torb in malic.

Pri tem mame ne pozabite biti potrpežljive in odprte za moški način ter se ne vmešavajte, četudi se vam bo zdelo, da jim gre vse "narobe". Bo šolar zamudil šolo? Prepustite to situacijo partnerju in mu z nevmešavanjem pokažite, da mu zaupate, da zmore. Saj veste, na napakah se učimo - tako otroci kot odrasli.

S kolesom na nogomet

Ste tudi vi opazili, da tudi otroci na vaseh vse manj časa preživijo izven domačega prostora - po okoliških travniških poteh in gozdičkih? Sodobni starši smo postali tako prestrašeni, da imamo občutek, da otrok ne sme hoditi "sam po nevarnem svetu". Tako jih vozimo na obšolske dejavnosti, četudi bi morda lahko šli sami s kolesom ali mestnih avtobusom. Če nam pri tem otrok še "pojamra", kako je to naporno, ga "revčka" seveda takoj odpeljemo sami.

Zato premislite, katere poti bi otrok že lahko opravil sam. Spomnite se lastnega otroštva, ko smo bili otroci veliko bolj samostojni kot današnji otroci. "To je res, toda svet je danes veliko bolj nevaren." je prepričanih veliko staršev. To morda res drži, toda otroka veliko več naučimo, če ga dobro "opremimo" (z znanjem, kako se soočati z nevarnostmi), kot če vse dejavnosti, kjer bi se lahko srečal z nevarnostmi, opravljamo namesto njega.

Konec projekta Otrok

Veliko staršev s popolnoma dobrimi nameni in v želji, da bi otroku omogočili čim boljše otroštvo, ustvarijo projekt Otrok. Kaj to pomeni? Da se življenje staršev in družine preveč osredišči le okrog otrok. In tako odrasli nekega dne ugotovijo, da "nimajo nič od življenja", otroci, ki so jim dali vse na svetu, pa so odrasli v "nehvaležne mulce".

Temu se lahko izognete tako, da pri skrbi za otrokove potrebe ne pozabite tudi na lastne. Je v družinskem urniku rezerviran čas tudi za hobije odraslih tako kot za otrokove? Imajo tudi starši dovolj časa za igro in dolgočasenje kot se trudimo pri otrocih? So poleg trenutkov za družino tudi trenutki samo za partnerja? In še dobra novica: otroci se bolje počutijo v družbi odraslih, ki znajo dobro poskrbeti zase, kot v družbi staršev, ki živijo samo za otroke. 

Naša družina

Novo šolsko leto je idealen čas za uvedbo družinskih sprememb - na primer navajanje otrok, da si zjutraj pospravijo posteljo, da si sami skuhajo zajtrk in podobno. Še pred začetkom šolskega leta si s partnerjem vzemita čas in dobro premislita, za katera gospodinjska opravila je otrok že zrel, pa jih še vedno ne opravlja. Za to, da jih ne opravlja, smo seveda odgovorni starši, zato ste le vi tisti, ki to lahko spremenite. Tako, da otroku poveste, da sta se z očetom oz. mamo odločila, da - glede na to, da je že tako velik - z novim šolskim letom prevzame tudi nove domače odgovornosti.

Otroku pokažite, da ste mu to nalogo naložili zato, ker mu zaupate in verjamete vanj, da zmore, ter da si želite njegovo pomoč in prispevek k "naši družini". Otrok si namreč želi tudi dajati, ne le prejemati, saj se tako počuti bolj vrednega. V prvih dneh se mu zato ne pozabite tudi zahvaliti za pomoč in je nikar ne jemljite kot nekaj samoumevnega ("To bi itak vsak otrok tvojih let moral početi!"), saj veste, kakšen občutek je, če partner ne ceni vašega dela in prispevka k družinski sreči.