/11 /11

Pri treh letih so otroci deležni sistematskega pregleda ustne votline. Cilj pregledov je povprašati o splošnem zdravstvenem stanju in dejavnikih tveganja, katerim je bil otrok izpostavljen v času pred, ob ali po rojstvu, ugotoviti stanje zob in ustne votline ter svetovati glede prehrane in ustne higiene.

Poleg splošnega zdravja je pred 3. letom za zdravje zob in ustne votline najbolj pomembna prehrana. Higiena, ki je v tem obdobju namenjena vzgoji za zdrave navade, pa naj bo otroku približana na igriv in zanimiv način. Po 3. letu higiena pridobiva svoj pravi pomen. Otrok je motorično vedno bolj spreten in veliko stvari želi opraviti sam. V tem času mu tudi izrase že vseh 20 mlečnih zob. Zobe umivajte zjutraj in zvečer. Spodbujajte otroka, naj si zobe najprej umije sam, potem pa sami dokončajte delo v ustih. Izbira zobnih ščetk za otroke je ogromna. Izberite tako, na kateri je točno napisano, za katero starost je primerna. Ker so izdelki za otroke pod strogim nadzorom, ste lahko prepričani, da so navedbe na embalaži zanesljive. Izmed ustreznih ščetk pa naj si potem otrok sam izbere tisto, ki mu bo najbolj všeč. Če bo ščetka otroku všeč, jo bo veliko raje uporabljal. Zobna pasta do 3. leta starosti ni nujno potrebna. Kadar se uporabi zobna pasta prej, še preden zna otrok izpljuniti, naj se uporabi pasta brez fluora. Količina zobne paste na ščetki naj bo v velikosti grahovega zrna.

Po 3. letu pripeljimo otroka k zobozdravniku na pregled vsakih šest mesecev, tudi če se nam zdi, da ni nič narobe. Zobozdravnik bo tako lahko izvajal preventivne ukrepe: zalivanje globokih jamic na kočnikih ter po potrebi premazal zobe s fluoridnimi preparati in zmanjšal možnost nastanka zobne gnilobe.

Razvade, ki ovirajo pravilno rast zob in čeljusti, so ponavadi trdovratne in jih je težko odpraviti. Najpogostejši razvadi sta vrivanje jezika med zobe ali sesanje prsta (ponavadi palca) - povzročita odprti griz ali naprej štrleče zgornje zobe. Takšni otroci navadno držijo usta stalno odprta, zgornja ustnica pa je kratka. Dihanje skozi odprta usta, namesto skozi nos, onemogoča pravilen razvoj zgornje čeljusti, neprečiščen in suh zrak, ki pride na ta način v dihala, pa je vzrok številnim ponavljajočim se infekcijam zgornjih dihal in srednjega ušesa. Kadar uspemo razvado pravočasno odpraviti, lahko preprečimo velike nepravilnosti v kasnejšem razvoju zob in čeljusti.

Bolj kot količina zaužitega sladkorja je za razvoj zobne gnilobe pomembna pogostnost uživanja le-tega. Tako je torej manj škodljivo, če otrok pospravi celo čokolado naenkrat in si potem umije zobe ali vsaj splakne usta z vodo. Težave se pojavijo, če ves čas nekaj melje po ustih in namesto vode vmes popije še kakšen sladek napitek. Najbolje je dnevno prehrano razporediti v 4 do 5 glavnih obrokov ter sladko-slane prigrizke oziroma sladke napitke, kadar presodimo, da so le-ti potrebni, vključiti v obrok. Ob žvečenju je namreč v ustih prisotno veliko sline, ki lahko iz ust izpere tudi bolj lepljivo hrano. Hrana naj bo čim manj predelana, čvrste konsistence, ki jo bo potrebno zgristi. Prvi namen zob v ustih je, da grizejo oziroma žvečijo, le-tako bodo namreč zdravi. Zdrava bodo tudi obzobna tkiva in razvoj čeljusti bo skladen. Izogibajmo se mehki in lepljivi hrani. Med enim in drugim obrokom naj žvekalne mišice in zobje počivajo, za žejo pa naj se pije voda ali nesladkan čaj, s katerima se lahko resnično odžejamo.

Za mlečne zobe je potrebno skrbeti, da bodo zdravi oziroma popravljeni. Le tako lahko pričakujemo, da bodo zdravi tudi stalni zobje in bo skladen odnos med čeljustma. Nezdravljen mlečni zob lahko otroku povzroča hude bolečine, hkrati pa predstavlja vir škodljivih bakterij za ostale zobe in obzobna tkiva. Bakterije iz ustne votline lahko preko takšnega zoba vstopajo v krvni obtok in jih zanese po celem organizmu. Zob, ki se ga ne more popraviti, se navadno izdere. To se včasih zgodi nekaj let pred njegovim naravnim izpadom, kar lahko privede do pomanjkanja prostora in nepravilnega izraščanja stalnih zob. Otrok z okvarjenimi zobmi lahko ima tudi neprijeten zadah, težko oblikuje določene glasove pri govorjenju, kar lahko ima za posledico nesprejetost med vrstniki. Kadar starši vodijo otroka k zobozdravniku le takrat, kadar ga kaj boli, bo le-ta težko razvil zaupen in sproščen odnos do zobozdravnika.