/11 /11

Srčno popuščanje, okvaro, ko srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo presnovnim potrebam ostalih organov in tkiv, ima okoli pet odstotkov ljudi, med starejšimi je takih še več. V Sloveniji zabeležijo okoli 6000 novih primerov na leto, najbolj ogrožena je populacija po 65. letu starosti, med bolniki je več moških. Najpogostejši znaki srčnega popuščanja so težko dihanje, zmanjšana telesna zmogljivost in zadrževanje tekočine v telesu, kar vodi do kongestije pljuč in otekanja.

Popravila se je telesna zmogljivost

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana med različnimi metodami za zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja uporabljajo tudi krvotvorne matične celice. Od maja 2006 so tako presaditev opravili že pri skoraj 70 bolnikih in rezultati so obetavni, pravi vodja programa za napredovalo srčno popuščanje na kliničnem oddelku za kardiologijo Bojan Vrtovec.

Pri večini bolnikov so v tretjem mesecu po presaditvi krvotvornih matičnih celic poleg subjektivnega izboljšanja srca na ultrazvoku zabeležili pomembno izboljšanje iztisnega deleža levega prekata. Bistveno se je popravila telesna zmogljivost bolnikov, ki so jo testirali na šestminutnem testu hoje. Ugotavljajo tudi bistveno izboljšanje statistik preživetja teh bolnikov, dodaja Vrtovec.

Zdravljenje z lastnimi matičnimi celicami

Pri odločanju, kateri bolnik bo deležen takega posega, je pomembno, koliko krvotvornih matičnih celic uspe bolniku ustvariti v postopku stimuliranja delovanja kostnega mozga. Bolniku namreč presadijo njegove lastne krvotvorne matične celice, ki mu jih odvzamejo "namensko" prav za ta poseg. Kot pravi Vrtovec, so v ZDA že poskusili presaditi celice drugega darovalca. Kardiologi iz Madrida pa UKC Ljubljana vabijo, da bi skupaj sodelovali v evropskem programu, kjer bi uporabljali matične celice iz maščobnih tkiv.

Krvotvorne matične celice imajo sposobnost, da v ustreznem tkivu tvorijo nove celice in tako "popravijo" tkivo, v tem primeru srčno mišico. S presaditvijo bolnikovih lastnih celic se izognejo doživljenjski imunosupresivni terapiji in številnim stranskim učinkom, kot so okužbe, maligna obolenja, poslabšanje delovanja ledvic in drugo.

Čakalna doba za poseg je leto dni

Bolniku lahko celice vnesejo v telo skozi žilo ali pa s posebnim sistemom direktno v srce. Slednji postopek se kaže kot boljši, saj v srcu s takim vnosom ostane bistveno več celic. Na kliničnem oddelku za kardiologijo so doslej opravili veliko več posegov z vnosom v žilo, za vnos direktno v srce namreč potrebujejo poseben sistem, ki pa so ga doslej imeli le "na izposojo". Po besedah Vrtovca se z UKC Ljubljana dogovarjajo za nakup takega sistema.

Trenutno na tak način zdravijo dva bolnika na mesec. Da bi pokrili celotne potrebe slovenske populacije, bi morali opraviti še enkrat toliko posegov, pravi Vrtovec. Na tak poseg čaka okoli 60 bolnikov, čakalna doba je po besedah Vrtovca približno leto dni. Tehnično bi tako povečan obseg sicer zmogli, a za to bi jim morali odobriti širitev programa, potrebovali bi tudi več kadra. Predstojnica kliničnega oddelka za kardiologijo Mirta Koželj pravi, da so enkrat že zaprosili za širitev programa, a niso bili uspešni. Zagotovo bodo s takim predlogom še poskusili.

Že selitev v nove prostore je zanje pomenila preizkušnjo s kadrovskega vidika, dodaja Koželjeva. Ob obvezi za celoten javni sektor po letnem zniževanju števila zaposlenih je zato zelo težko izpeljati vsakršne širitve. Tako so po selitvi v nove, večje prostore, kar je s seboj prineslo tudi večje število postelj in več bolnikov, te obravnavali z enakim številom kadra. Vrtovec priznava, da imajo trenutno "zelo entuziastično ekipo, ki res zelo veliko dela".

Povpraševanje po zdravljenju tudi iz tujine

Velik interes in povpraševanje po tovrstnem zdravljenju je tudi med tujimi bolniki, saj po svetu ni prav veliko centrov, ki bi izvajali te posege. A Vrtovec pravi, da dokler jim ne uspe pokriti vseh slovenskih potreb, tudi tujih samoplačniških bolnikov ne bodo sprejemali, saj se jim zdi prav, da imajo domači bolniki prednost.

V prihodnosti se želijo na kliničnem oddelku razviti v učni center za širše območje vzhodne Evrope. V tej smeri po besedah Vrtovca že delajo. Kot pojasnjuje, ima UKC Ljubljana v tej regiji daleč največ izkušenj s temi posegi.

Vir: dnevnik.si

Promocijsko sporočilo