Tepežni dan pri nas praznujemo 28. decembra, imenujemo ga lahko tudi: pametiva, tepežnica ali tudi dan nedolžnih otročičev.
Tepežkanje je bilo v času naših babic in prababic blagoslov.
(Freepik.com)
Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.
Tepežni dan, ki ga praznujemo 28. decembra, je bil nekoč edini dan v letu, ko so lahko otroci, ki to ponekod še počnejo, s šibo, vejami ali palico tepežkali odrasle.
Tepežni dan se ima na različnih koncih Slovenije različno poimenovanje: Gorenjci so tepežni dan imenovali pametiva, Korošci šapavica, ponekod ga danes imenujejo tudi tepežnica ali dan nedolžnih otročičev.
Gre za nekakšen splet različnih osnov: poganskih, krščanskih, prazgodovinskih in srednjeveških.
PREBERITE TUDI: BLOG: Zakaj so pomembni družinski običaji?
Otroci so začeli tepežkati že zgodaj zjutraj pa do poldneva. Hodili so od hiše do hiše, vendar še preden so obiskali sosedove, sta jih po riti dobila mama in oče.
Običaj je bil, da so pri vsaki hiši dobili skromno darilo: štručko, jabolka, suho sadje, orehe, tudi kos potice, kruha ali celo klobaso.
Tepežkanje je bilo v času naših babic in prababic blagoslov. S šibo, ki je imela življensko moč narave, so z dotikom to moč prenašali na odraslega. Starejšim naj bi prinesel zdravja, dekletom željo za dobro omožitev, živalim v hlevu dobro rejenje, celo po deblih dreves so švrknili, da bi naslednje leto bogato obrodila. Če tepežkarjem niso odprli vrat pa je hišo celo leto čakala nesreča.
Ponekod so verjeli, da je to nesrečen dan, zato se niso lotili nobenega nevarnega dela, tudi v gore niso šli. So si pa na ta dan zaželeli srečo. Med mahanjem s šibo so otroci izrekali zanimive ritmizirane izreke:
"REŠTE SE, REŠTE SE, ZDRAVI VESELI, DOLGI, DEBELI.
DA BI DOSEGLI SIVO BRADO IN DOČAKALI LETO MLADO!"
"PAMETVA, PAMETVA, DANS JE NAŠ DAN!"
"ŠIP-ŠAP, ŠIP-ŠAP,
DANES JE TEPEŽNI DAN,
REŠI SE, REŠI, PA SE UTEŠI.
DAJ MI DENARCA KAJ,
BOG TI DA SVETI RAJ.
ŠIP-ŠAP, ŠIP-ŠAP."
Ta ljudski običaj oziroma šego so v nekaterih krajih ohranili še danes. Zagotovo s tem otroci najbolj razveselijo babice in dedke, saj jih s tepežkanjem spomnijo na otroške dni.
PREBERITE TUDI: Pomen družinskih navad in običajev v prazničnem času
Pripravili učenci 3. razreda OŠ Kungota z učiteljico Eriko.
VIR: Koroskenovice.si
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Kaj sporočajo otroške risbe?
Preden otroci obvladajo uporabo pogovornega jezika, svoja čustva izražajo preko spontanega risanja. Risba otroka zato no...
4
Mama, otroci so bili mirni, dokler nisi pr...
Si že kdaj slišala od svojega partnerja: Otroci so bili ves dan dobri in poslušni, a ko so te zagledali, so se začeli je...
4
Pazljivo pri uporabi mobilnih telefonov
Le 5 odstotkov Slovencev, starih med 12 in 19 let, nima mobilnega telefona, uporabljajo pa ga tudi otroci, mlajši od 12 ...
4
Vedno v naročju: kaj lahko storite
Vaš malček že kar dobro hodi, pa nenadoma zahteva, da ga spet nosite. Kar naprej dviguje roke in prosi, da bi ga vzeli v...
4