/11 /11

Spodbuda

Njegova ušesa so preobčutljiva, da bi lahko prenašala zelo glasne in ostre zvoke, zato pa zelo uživa v nežni glasbi, ki mu daje dragoceno izkušnjo pri spremljanju zvočnih ritmov in vzorcev. Raznobarvni predmeti, ki lebdijo in se premikajo nad njim, ga spodbujajo k razpoznavanju oblik. Ob tem, ko ga starši dvigujejo, držijo, objemajo, ujčkajo in ga zibajo po zraku, pa vadi občutek za dotik in ravnotežje.

Pozneje lahko kot malček, ki že pozna čudoviti dar gibanja, aktivno vpliva na količino dražljajev, ki jih zaznava. Z raziskovanjem svojega sveta se znajde v situacijah, ki nudijo čedalje več spodbude za razvijajoče se možgane.

Ljubezen do novega

Vsak človeški otrok na tem svetu se rodi s hrepenenjem po novostih, kar imenujemo tudi neofilija, ljubezen do novega. Gre za nekaj, kar je mnogo močnejše pri ljudeh kot pri katerikoli drugi vrsti. V bogatem, raznolikem in prijaznem okolju vsak malček ure in ure preživi v preizkušanju  novih stvari in raziskovanju različnih možnosti, z raznoterostjo občutkov in izkušenj pa poskuša potešiti svoje rastoče možgane. Če v teh aktivnostih uživa, postajajo bolj in bolj bistvene za njegov obstoj. In če starši nagradijo njegovo radovednost, potem postane iskanje novega osnoven del njegove osebnosti in traja vse življenje.

Strah pred novim

Starši so prisiljeni hoditi po tanki črti med zaščito svojega otroka pred nevarnostmi in dovoljenjem, da ta raziskuje nove stvari. Nasprotje neofilije je neofobija. Če je malček pogosto kaznovan ali se poškoduje pri raziskovanju nečesa novega, potem se lahko pojavi neofobija. Izraz dobesedno pomeni strah pred novim. Neprijetna poškodba ali nesreča lahko precej zavre otrokovo željo po igranju in raziskovanju. Na primer, malčkom se pogosto zdi, da je njihov družinski pes ali mačka nekakšna mehka igrača in ji lahko nehote zadajo bolečino. Kadar hišni ljubljenček vrne milo za drago, ima nepričakovani napad lahko za posledico dolgotrajen strah pred psi ali mačkami.
Zaradi takšne izkušnje se lahko otrok preneha igrati v specifičnem okolju, kjer se je neprijetnost zgodila, ali pa jo prenese kar na vsa podobna okolja in situacije. V izjemnih primerih lahko zmanjša njegovo igrivost v kateremkoli okolju. Razvoj močnih neofobičnih odzivov na vse nove dražljaje pa lahko resno vpliva na otrokovo sposobnost učenja. Otrokovo učno okolje je torej lahko tako negativno kot pozitivno.