|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Umetnostna terapija za najmlajše

Vesna Geršak, 24.1.2010
Ob besedi terapija najbrž pomislite na razgibavanje kolena po zlomu ali na obravnavo pri psihiatru. Pa vendar je umetnostna terapija popolnoma drugačna in zelo priporočljiva pri vzgoji otroka.

image
/11


Tokrat predstavljamo drugačno terapijo – umetnostno terapijo, ki pri naših najmlajših deluje predvsem preventivno in je odlično umetniško izrazno sredstvo, skozi glasbeno, dramsko, likovno in plesno umetnost pa otroku pomagamo premagovati tudi različne stiske in vzgojne težave.


Ali otrokom pomaga umetniško izražanje?

Umetnostna terapija je novejša disciplina, ki se v sodobnem svetu, zadnjih nekaj let pa tudi pri nas, hitro razvija. Združuje elemente umetnosti in estetike, psihologije in psihiatrije ter vzgoje in sociologije. Raziskave v umetnostni terapiji poudarjajo pomen glasbenega, likovnega in dramskega izražanja ter gibanja in psihofizičnega sproščanja na počutje in obnašanje človeka.

Predvsem je pomembno poudariti, da cilj ustvarjanja ni dovršena umetniška stvaritev, ampak proces ustvarjanja, ki je usmerjen k osebnostni rasti in samouresničevanju posameznika. Za otroka je ustvarjanje igra, ne naloga. To pomeni, da otrok sproščeno ustvarja z različnimi umetniškimi sredstvi, pomembnejša od končnega izdelka pa sta otrokova dejavnost in doživljanje ob njej.

Različne oblike umetnostne terapije so primerne za vse otroke v vrtcih in šolah in ne samo za otroke s posebnimi potrebami, saj jim na aktiven način pomagajo razvijati medsebojne odnose oziroma socialni čut in spoznavati samega sebe. Vzgojitelj se na nevsiljiv način skozi te metode dela seznani z otrokovimi težavami in strahovi, ki jih družno premagujemo skozi ustvarjanje v skupini oziroma individualno. Poleg tega otroke na igriv način seznanjamo in ozaveščamo o različnih vzgojno-izobraževalnih področjih oziroma o življenju nasploh. Skozi lutko in ustvarjalni gib oziroma ples, ob glasbi, likovni umetnosti in dramski igri z otroki raziskujemo različna področja, od matematike, jezika, do okolja in umetnosti ter gibanja.


Pomemben je proces ustvarjanja in ne likovna umetnina

Nina Schmidt, profesorica likovne vzgoje, ki pripravlja na podiplomskem specialističnem študiju pomoč z umetnostjo teze specialistične naloge, drugače pa dela kot učiteljica likovne vzgoje in knjižničarka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino, pravi, da »prvine likovne terapije nezavedno in zavedno vklaplja v učne ure«. Je tudi mama 4 in pol letnega fantka in 9–mesečne deklice, s katerima se vsakodnevno umetniško izraža.


Z nami je delila razmišljanje, kako vključuje prvine pomoči z umetnostjo v svoje delo:

»Ustvarjanje predšolskih otrok ni vezano na neko ločeno ustvarjanje v različnih smereh umetnosti, temveč gre za sintezo znanosti in umetnosti (npr. fizike, matematike, jezika, dramske umetnosti, plesa, vizualnih umetnosti, ...). Predšolski otrok odkriva svet skozi ustvarjanje in s pomočjo le-tega razvija tudi finomotoriko, besedni zaklad itd. Pri likovni terapiji za predšolske otroke gre predvsem za spoznavanje sebe skozi fizični del sebe: roke, noge, trebuh, ... Poskušamo naslikati, kaj boli, govorimo o tem, zakaj boli, poskušamo rešiti težke situacije v zgodbi skozi ustvarjanje. Pri slepih in slabovidnih otrocih gre likovna terapija predvsem skozi orientacijo na sebi in v prostoru (najprej na sebi, nato v prostoru). Seveda pa je področje biti zadovoljen sam s sabo najpomembnejše, saj je spoznavanje in sprejemanje svoje slabovidnosti in slepote glavno zanimanje.«


Nina Schmidt tudi poudarja, da likovno ustvarjanje ni povezano samo s potrebščinami, ki jih dobimo v umetniških trgovinah, ampak se povezuje tudi s stvarmi iz neposredne okolice (na primer gnetenje testa, oblikovanje piškotov, kep, spoznavanje barv avtov, oblikovanje vrta, notranje opreme sobe, ...). »Pri izražanju gre za ustvarjanje in ne za izdelavo umetnine,« še dodaja.


Pomoč otroku z metodo drame

Rajko Tekalec, vzgojitelj v Vrtcu Jelka, je tudi trener performativne metode AV® (izobraževal se je na podiplomskem študiju pomoč z umetnostjo na ljubljanski Pedagoški fakulteti in pri Zavodu G.G.A.V., kjer je vključen v skupino Komunikativa), nam pojasnjuje, kako v svoje delo z otroki v vrtcu vključuje prvine dramske terapije:

»Kot vzgojitelj v vrtcu in trener performativne metode AV® se dramske metode poslužujem v vsakdanji komunikaciji (v igri dialoga), v učenju podpornih tehnik in vaj, ki otroku pomagajo pri bolj učinkoviti in hkrati nenasilni komunikaciji. Kaj je hujšega, kot da se otroku zgodi, da ne zmore povedati prijateljem zgodbice, na katero se je doma pripravil. Seveda je okolica dovolj velik pritisk, a govornega nastopa in izražanja se je mogoče priučiti. Kako? Otroci se lahko že zelo zgodaj skozi igro in vizualizacijo naučijo diha, ki jim je kasneje, ko je ozaveščen, v veliko oporo. Otroka, ki ima čustvene ali vedenjske motnje ali kakorkoli izstopa v skupini, ne obravnavamo samo skozi družinsko zgodovino, ne iščemo samo vzrokov, zakaj je tak, ampak ga opremimo tudi s tehnikami, kako se lahko izraža na lasten, ustvarjalen način. Kako naj se otrok ustvarjalno izrazi? Kako naj skozi dejavnosti in komunikacijo izraža sebe? Kako naj bo sproščen? Tega ga je treba naučiti, sploh v današnjem času, ko družba pričakuje od otrok, mladostnikov (pre)več. Pri kreativnem dramskem delu je treba dopuščati, da otrok pride do izraza na svoj lasten način. Tukaj je polje kreativnosti največje, tako terapevta (trenerja) kot skupine in posameznika.

Cilj dramske umetnosti je oblikovati čim lepšo predstavo. V dramsko-terapevtski dejavnosti pa je bolj pomemben gledališki proces in ne sama predstava. Pri dramski terapiji z igralskimi tehnikami in znotrajskupinskim procesom poskušam z vsakim posameznikom v skupini doseči individualni vzgojno-razvojni cilj. Pomagam otrokom, da odkrivajo in potem odpravljajo bolj ali manj zahtevne ovire in stiske, s katerimi se soočajo … Otrok se nauči pomirjujoče dihati in misliti. Plašni postopoma pridobijo zaupanja vase oziroma odločnost ter se jasno in glasno izražati, govoriti. Pri nekaterih je treba doseči, da razumejo posledice svojega nasilnega izražanja in ga zmanjšujejo. Pri bolj kompleksnih težavah s pomočjo tehnik in igre v skupini zmanjšujemo ali odpravljamo čustvene in vedenjske motnje. Včasih navidez spontano izzvenijo, drugič spet moramo s starši tesneje sodelovati.

Delo dramskega terapevta v opisani obliki AV-trenerja se skriva prav v njegovi lahkotnosti. V ozadju pa je potrebna strukturiranost in dobra pripravljenost. To zahteva kreativnega, fleksibilnega in senzibilnega trenerja (terapevta, vzgojitelja, učitelja). Prav zato starši včasih ne znajo opredeliti prednosti takega dela. Je pa moje zadovoljstvo pri razvojnih uspehih otrok toliko večje.«


Dotik ima čudežno moč

Vzgojiteljica Nina Zorko, študentka podiplomskega specialističnega študija pomoč z umetnostjo, pri svojem delu v Vrtcu Trnovo vključuje tudi elemente ustvarjalne gibno-plesne terapije. Predvsem se posveča neverbalni interakciji in komunikaciji skozi dotik.

Pri svojem delu v vrtcu na področju plesa vsakodnevno vključuje metodo ustvarjalnega giba skozi dotik, ki ima terapevtske učinke. Plesna dejavnost se v vrtcu sicer razlikuje od plesne terapije, ampak elementi plesne terapije se krasno vključujejo v delo z otroki kot sestavni del plesne vzgoje in izobraževanja. Otroci preko različnih gibalnih iger osvojijo želene cilje, zadovoljijo potrebe, razvijajo skupinsko dinamiko in medsebojno komunikacijo. Pomembno je, da se vsi otroci počutijo sproščeno, da niso prisiljeni v gib, ampak želja izhaja iz njih samih. Pri takem načinu dela preventivno ukrepamo proti različnim oblikam negativnega vedenja.

Nina vodi v vrtcu plesne urice, na katerih želi ustvariti sproščeno, umirjeno vzdušje, ki otroke in vzgojiteljico poveže, tako da resnično začutijo drug drugega in se vživijo drug v drugega; pri tem seveda veliko vlogo igra prav DOTIK. Med izvajanjem ustvarjalnih gibno-plesnih dejavnosti skozi dotik Nina ugotavlja, da je otrokom ta metoda zelo blizu, saj jim je v pomoč tako pri razumevanju nerazumljivih pojmov in pojavov kot pri razumevanju različnih vsebin (matematika, jezik, narava, družba). Prav tako je pri tej metodi viden napredek pri gradnji medsebojnih odnosov med otroki ter med otrokom in vzgojiteljem. Preko ustvarjanja z gibom otroci lažje izražajo svoja čustva, občutke in doživljanja, poveča se zaupanje, varnost, toplina ter ugodje.

Nina še zaključuje: »Komunikacija, ki zajema in vpeljuje telesni stik in dotik že od najzgodnejših let, je bistvenega pomena za zdrav in bogat razvoj otrok, ki s svojim pozitivnim gledanjem na svet prinašajo med ljudi srčnost, iskrenost, empatijo ter vnašajo v medsebojne odnose oz. komunikacijo predvsem strpnost, potrpežljivost in mir – vrednote, ki v današnjih časih postajajo vse bolj pomembne.«


Glasba kot izrazno sredstvo

Poleg navedenih izkušenj vzgojiteljev s področja dramske, likovne in gibno-plesne terapije je v praksi močno zastopana tudi glasbena terapija, pri kateri je temeljno izrazno sredstvo glasba. Terapevt oziroma vzgojitelj uporablja glasbo v vseh dimenzijah – telesni, čustveni, miselni, socialni, estetski in duhovni dimenziji. V središču je glasbeno doživljanje. Vzgojitelj pritegne otroka v različne glasbene izkušnje, kot so improvizacija, poustvarjanje, skladanje, poslušanje glasbe in petje. Seveda se vsaka od teh dejavnosti lahko tudi povezuje z govorjenjem, risanjem, plesnim in dramskim izražanjem.




Kako se vključiti v študij pomoči z umetnostjo?

Podiplomski specialistični študij pomoči z umetnostjo – umetnostne terapije poteka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani od leta 1996. Obsega štiri izbirne smeri umetnostne terapije:dramsko, gibno-plesno, glasbeno in likovno. Program izhaja iz potreb prakse in obsega področja specialne in rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike, vzgojnega, preventivnega in terapevtskega dela v vrtcih, šolah, bolnišnicah, centrih za rehabilitacijo, svetovalnih centrih, prevzgojnih zavodih in ostalih ustanovah. Več informacij o programu najdete na http://www.pef.uni-lj.si/ ali pri nosilki in koordinatorici programa dr. Bredi Kroflič na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.


Sicer pa je bilo pri nas ustanovljeno tudi Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, ki je v letu 2008 izdalo že svoj drugi zbornik prispevkov o metodah in oblikah dela v umetnostni terapiji.


Članek objavljen v Ringarajine iskrice, April 2009

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
63
Pisanka za Karolino
Kot vsi drugi otroci tudi deklica Karolina v teh dneh že veselo pričakuje darilo velikonočnega zajčka. Največje in najle...
18
10 zanimivih idej za velikonočne aktivnost...
Za vas smo pripravili 10. idej za praznične aktivnosti, ki jih lahko organizirate z otroki za veliko noč. Otroci bodo ta...
18
Velikonočne ustvarjalne ideje
Pomlad se prebuja in izza grma že kuka – velikonočni zajček! Krasno, še ena priložnost za tematsko ustvarjanje! Idej je ...
15



Mamino pismo ginekologu, ki ji ni povedal ...
Preberite čustveno pismo mame svojemu ginekologu, ki si je želela slišati resnico pred rojstvom otroka.
Ko se rodi otrok, se rodi mama
Danes ponosno predstavljam intimno otroško olje, ki je rezultat moje ljubezni do mojega otroka in moje zaščite do nje, k...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?