Otrok se ne sme siliti da jedo hrano, ki je ne smejo oz. želijo.

/11 /11

Od Varuha človekovih pravic Republike Slovenije smo prejeli e-novico, v kateri se jasno izreka glede vegetarijanske prehrane v vrtcih in šolah.

"Tako Varuh kot institucija varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin nima posebnega stališča do prehrane, ki bi vsebovala le določeno vrsto mesa, do brezmesne prehrane in raznih oblik vegetarijanstva ali veganstva. Menimo namreč, da način oziroma vrsta prehrane ni človekova pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati tudi po sodni poti, temveč njegova prosta izbira, ki jo morajo vsi drugi spoštovati tako, da ga ne prisiljujejo v nekaj, kar osebno zavrača. Ni pa dolžnost javnih zavodov in drugih družbenih subjektov zagotavljati posebne prehrane posameznikom glede na njihove želje, prepričanje in podobne osebne okoliščine. Njihova dolžnost je omejena na spoštovanje posameznikovih odločitev in njegove pravice do izbire in do drugačnosti. Šele v primeru, da bi zaposleni v vrtcu oziroma šoli vztrajali in silili otroka, da poje tudi hrano mesnega izvora, bi takšno ravnanje ocenili za kršitev človekovih pravic. Če se to ne dogaja, pa ni podlage za ugotovitev, da gre za kršenje pravic."

Povedano preprosteje: Če otrok prihaja iz vegetarijanske družine ali družine, ki recimo ne uživa sladkorja in bele moke, vrtec in šola nista dolžna otroku zagotoviti prehrane brez teh sestavin. Otroka sicer ne smejo siliti, da je hrano s sestavinami, ki jih njegova družina zavrača, saj bi s tem kršili njegove osnovne človekove pravice.

V duhu dobrega sodelovanja

Kaj torej otroku in staršem, ki jedo drugačno hrano kot jo ponujajo slovenski vrtci in šole, preostane? Jedi, ki so v vrtcu oz. šoli večinoma vsebujejo sladkor in belo moko, torej bi otrok le na vrtčevski oz. šolski prehrani dobesedno stradal. Varuh sicer vodstvu vzgojno-izobraževalnim institucijam priporoča, "da pri pripravi jedilnikov upošteva želje staršev, če je le mogoče. Če se le dá, naj šola v duhu dobrega sodelovanja s starši ter spoštovanja pravice do izbire posameznika, obroke hrane za učence vegetarijance ustrezno prilagodi".

Če pa starši posluha ne dobite, vam ne preostane drugega, kot da otroku pripravljate hrano po svojih prehranskih načelih in jo otroku spakirate kot vrtčevsko/šolsko malico. To vrtci in šole morajo dopustiti, če se z jedilnikom niso pripravljeni prilagoditi, saj je sicer lahko kršena otrokova temeljna pravica do hrane oz. prehranjenosti, če je razkol med domačo in vrtčevsko/šolsko prehrano velik.  

Čas je za korak naprej

Staršev (in strokovnjakov!), ki opozarjajo na neustreznost trenutno veljavnih smernic zdrave prehrane v slovenskih vrtcih in šolah, je vse več, zato bi bilo smiselno, da vodje vrtec in šol temeljito preverijo prehranska prepričanja in želje staršev ne le glede jedilnikov in jedi temveč predvsem sestavin.

V Evropi je vse več vrtcev in šol (tudi po zaslugi Jamie Olliverja, ki je zelo aktiven na področju osveščanja britanskih javnih vrtcev in šol), ki v svoji kuhinjah ne uporabljajo trsnega sladkorja, temveč ga povsem nadomeščajo z zdravimi naravnimi sladili. In pšenično moko v vseh(!) jedeh in izdelkih nadomeščajo s pirino in katero drugo bolj zdravo moko. Ter uporabljajo izključno ekološko meso in ekološke mesne izdelke, ki so brez sledi pesticidov in antibiotikov. Ali spodbujajo pitje izključno kakovostne filtrirane vode, ne pa sladkanega čaja (pa četudi z medom). 

Na prehranske želje staršev gledati kot na "moderno zmišljevanje", vsekakor ni prava pot konstruktivnega sodelovanja med starši in vzgojno-izobraževalnimi institucijami. Seveda pa morajo tudi starši razumeti, da vsako prilagajanje za vrtec in šolo predstavlja dodatno organizacijsko, finančno in izvedbeno obremenitev. Toda pri pogovoru s starši, ki s prehrano v vrtcu oz. šoli niso zadovoljni, smo prejeli jasno sporočilo: "Starši smo pripravljeni plačati tudi prehranski dodatek za prilagojeno oz. bolj zdravo hrano, če so naše želje v manjšini."

So se torej slovenski vrtci in šole zares pripravljeni prilagoditi in stopiti s časom naprej ali bodo trmasto vztrajali pri zakonsko določenih smernicah zdrave prehrane?