/11 /11

Zjutraj sem se prebudila zaskrbljena, saj sem se kar malo bala, kako težak dan naju z Gajem spet čaka. Vstala sem pred njim in premišljevala. Morda bi morala vzeti s sabo podkupnino, kakšen piškot ali čokolado. Mogoče bo pomagalo. Točno to bom naredila. Izgubiti nimam kaj. Globoko sem vdihnila in iz sebe izpihala vso odvečno napetost, da je ne bi začutil tudi Gaj.

Avto in bager za spodbudo

Ko sta se tudi očka in sinko prebudila, smo vsi skupaj pozajtrkovali, se umili in preoblekli. Gaj se je imel še nekaj časa, da se je hitro poigral z dariloma, ki ju je včeraj prejel za spodbudo ob vstopu v vrtec. Od babice in dedija je prejel avto, od naju z Matejem pa bager. Preden sva mu ga podarila, sem si zamislila krajši govor. Razložila sem mu, kako ga imava z očkom rada, da mu želiva le najbolje. To, da bo od zdaj naprej hodil v vrtec je le dobro zanj, saj se bo tam nadvse zabaval z vrstniki in vzgojiteljicami ter se naučil veliko novega. Povedala sem mu, da ga nikoli ne bova pustila na cedilu in da mu bova vedno stala ob strani. Gaj me je prijazno poslušal in vem, da me je razumel. Pravzaprav sem danes to tudi opazila.

Nov dan, nova doživetja

Ko smo bili vsi pripravljeni, se je Matej odpeljal proti Ljubljani v službo, midva z mojim mladeničem pa novim dogodivščinam naproti. Stanovanje sva zapustila z odejico v roki. Morda je to čudežno zdravilo, sem si rekla. O ne, jok se je začel že, ko sva parkirala avto pred vrtcem. Takrat sem ugotovila tudi, da sva pozabila doma drugo tolažilko, dudo. Kar bo pa bo, sedaj greva notri, saj sva že pozna. Počasi sva se odpravila in opazila sem, da se ne upira več tako kot prvi dan. Tudi veliko manj se me je oklepal kot včeraj. No, saj bo. Še nekaj dni.

Vstopila sva v sobo Polžkov. Seveda, navdušenje ni bilo nič kaj večje kot včeraj. Ampak, danes sem imela nov načrt. Na vse možne načine sem ga skušala prepričati, da bi šel malo med otroke. Prepričana sem bila, da bo trik s čokoladnimi bonboni deloval. Vendar ni. Gaj ni hotel "bona". Potem sem se domislila, da bi morda lahko brala knjigice. Tokrat sem bila uspešna. Moja jokajoča sirenica se je malenkost pomirila. Obup in žalost, ki sem ju videla v njegovih očeh prvi dan, sta počasi začela bledeti. Opazila sem tudi, da je jokal le še zato, ker se je odločil, da on ne bo ostal tam sam, brez mamice. O tem, da se zna to zgoditi me je opozorila že vzgojiteljica. In imela je prav.

Led je bil prebit

Med prebiranjem knjigice sem Gaja previdno vzela iz naročja in ga postavila na tla poleg sebe. Ko sva zaključila, sem se sprehodila po igralnici. Malček je šel takoj za mano, se me držal za nogo in prosil, da ga dvignem. Razložila sem mu, da pomagam otrokom pospraviti igrače, da bodo lahko šli ven. In midva z njimi. Ni bil čisto zadovoljen z mojim odgovorom, vse dokler ni vzgojiteljica, ki je gledala skozi okno, zaklicala: „Poglejte otroci, muca je zunaj.“ In Gaj je bil že na pol njen prijatelj: „Muci, muci. Kje je muci?“ in tako sva imela odskočno desko za vzpostavitev vezi z vzgojiteljico in razlog več, da se namesto domov, odpraviva z otroci na igrišče.

To je bilo veselja, ko smo prišli ven. Peskovnik, mali tobogan, ravno pravšnji zanj, konjički in risanje s kredo po tleh. Toliko igral, ki jih ima Gaj rad. Tokrat je moj malček potreboval le dobro minuto in že je sam tekal po igrišču. Srečala sva tudi otroke iz drugih skupin in med njimi je našel svojega prijatelja Nala. Na nebu je posijalo sonce, prav tako pa tudi v mojem srcu. Vesela sem bila, ko sem gledala kako se moj sinko lepo igra, čeprav je občasno preverjal ali sem še ob njem. Ko me je zagledal, je zadovoljno ugotovil, da držim obljubo in da ga nisem pustila samega.

V pričakovanju naslednjih dni

Po dobrih dveh urah v vrtcu sem Gaja vprašala, če si želi domov: „Ne,“ mi je odločno odgovoril. To je bilo pričakovano presenečenje. No, potem pa ne. Ti se kar igraj in zabavaj otrok moj. Veseli me, da ti je všeč in da se počutiš bolje. Jutri pa naju čaka nov podvig. Jutri, boš najverjetneje nekaj časa ostal sam s svojimi Polžki. Kako si želim, da bi se dobro počutil tudi notri v igralnici. Tako mi bo dosti lažje oditi …

PREBERITE, KAKO JE POTEKALO UVAJANJE MALEGA GAJA V VRTEC OD PRVEGA DNE.

VSE ZGODBE NAJDETE V MAMINEM KOTIČKU.