Šentjur

Muzej južne železnice

Arheološko najdišče Rifnik

Hiška pod Goro

/51 /11

Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo.

Najlažje je do muzeja priti z vlakom, vaš obisk pa predhodno najavite.

Muzej južne železnice se v Šentjurju nahaja pri železniški postaji. V Franc-Jožefovem prometnem uradu si lahko ogledate prikaz bogatega arhivskega gradiva in železniških naprav od leta 1844 dalje ter občasno razstavo ˝Ujeti trenutki ob železni cesti Gradec-Celje˝.

V neposredni bližini pa boste spoznali še muzejske enote: kretniška bločna postavljalnica, parna lokomotiva, signalno-progovne naprave ter zaščiteno eksotično drevo pagodovec, ki je darilo avstrijskega dvora ob otvoritvi proge Gradec-Celje.

Ko ste že enkrat v Šentjurju, zagotovo ne smete izpustiti arheološkega najdišča, imenovanega Rifnik, katerega najdbe segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka. Na severnem obrobju razgibanega Kozjanskega, južno od Šentjurja, se dviga markanten hrib, Rifnik, ki obvladuje pokrajino in daje s svojo stožčasto obliko dolini ob Voglajni posebno mikavnost. Zato ne preseneča, da je bil Rifnik bolj ali manj neprekinjeno poseljen skozi vsa pomembnejša zgodovinska obdobja. Arheološki park Rifnik stoji na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Arheološki park je odprt vse leto. Ogledati si je mogoče temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražarnicami. V rekonstruirani prazgodovinski hiši je na ogled manjša predstavitev izkopanih ostankov prastarih prebivalcev Rifnika, v središču Šentjurja, v Zgornjem trgu, pa boste izkopanine občudovali v Muzeju Zakladi Rifnika.

Ob vhodu v arheološki park, ob nekdaj »Jazbečevi domačiji« je postavljena nova brunarica, imenovana »Hiška pod Goro« in služi kot turistična pisarna. Njena zunanjost izžareva skladnost z okoljem, njena notranjost pa toplo pozdravi vsakega, ki vstopi vanjo.

V njej je razstavljeno turistično gradivo od vseh znamenitosti iz občine Šentjur. Poudarek je na kopijah najdb, ki so bile odkrite pri arheoloških raziskavah območju celotnega Rifnika.

Nikakor ne smemo pozabiti Ipavčeve poti, ki se prične na železniški postaji in zajema župnijsko cerkev Sv. Jurija in se zaključi z obiskom groba skladateljev Ipavcev in borca za severno mejo Franja Malgaja (1894–1919), prav tako šentjurskega rojaka. Šentjurčani so, zavedajoč se pomena družine Ipavec in zapuščine, ki sta jo zapustila predvsem brata Benjanim in Gustav, leto 2008 poimenovali Ipavčevo leto, saj je takrat minilo sto let od njune smrti.

Odkrivajte čudovito Slovenijo z Ringaraja.net!

"Čudovita Slovenija" je sklop prispevkov o svetovno znanih, o še neodkritih in o drugih zanimivih delih naše čudovite deželice - prispevki so namenjeni spoznavanju najlepših delov domovine in hkrati izvrsten seznam izletniških točk.

Savinjska