Boč

Razgledni stolp na vrhu

Cerkev sv.Miklavža

Zapuščena stražarnica

/51 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tisti, ki se boste namesto tega povzpeli na vrh Boča, pa boste v lepih dneh nagrajeni s čudovitim razgledom na Haloze, Slovenske gorice, Kozjansko, Dravsko polje in obronke Pohorja. Na Boč vodi vrsta markiranih poti; najkrajši, a tudi najbolj strmi sta tisti, ki se začneta na robu Zgornjih Poljčan. Pot čez Babo vodi naravnost proti Domu na Boču, gozdna učna pot (Detičkova pot) pa je speljana bolj proti vrhu, kar lahko izkoristimo za zanimiv krožni izlet.

Boč se dviga južno nad Poljčanami. Zaradi svoje višine, 980 metrov in osamelosti, je opazen daleč naokoli; istočasno pa nudi tudi odličen razgled, ki sega od Slemena nad Zagrebom na jugu, do Savinjskih in Julijskih Alp na zahodu ter globoko v Panonsko nižino na vzhodu.

Gozdna učna pot na Boč je speljana iz Poljčan. Že v Zgornjih Poljčanah bomo na eni od streh opazili gnezdo bele štorklje. Ko asfaltno cesto zapustimo, se steza strmo vzpne. Pot ob suhi strugi hudourniškega jarka je odlična za spoznavanje naravne sestave tamkajšnjega gozda. Na 3,5 km poti lahko opazujemo ptice in redke drevesne vrste (ginko biloba, ameriške platane) in redko cvetje. Zanimivost je vremenska hišica iz leta 1926 in vrelci mineralne vode. Gorski javor, veliki jesen, divja češnja, gorski brest so le nekatere od vrst, ki jih spoznavamo na poti, z malo sreče pa tudi nekaj predstavnikov gozdnih živalskih vrst. Ogledamo si še apnenico. Žganje apna je bilo v preteklosti na Bočkem pogorju precej razširjeno, zdaj pa ni več tako. Na poti lahko opazujete tudi spodnje sloje gozda in naravno pomlajevanje. Po še nekaj zanimivostih, kot so varovanje naravnih rezervatov, premišljeno ravnanje z lesom, nas pot pripelje do Finžgarjevega križa, ki je postavljen kot opomin na lovca, ki je ustrelil lovskega tovariša.

Zadnja točka je nasad iglavcev, ki so jih zasadili ljudje. Včasih, ko je naravno pomlajevanje iz različnih vzrokov onemogočeno, je pač treba v gozd poseči tudi umetno. V planinskem domu na Boču si odpočijemo in okrepčamo. Pot, ki nas vodi na sam vrh je nekoliko napornejša, saj postaja z vsakim korakom bolj strma in skalnata. Razmere za rast so vse težje. Kmalu lahko na drevesih opazimo zarisane modre črte, ki nas opozarjajo, da smo stopili v gozdni rezervat z elementi pragozda. Na vrhu se odločimo ali se povzpnemo na razgledni stolp ali nadaljujemo po učni poti in sestopimo mimo objektov antenskega stolpa.

Naslednji postanek je kraška jama Balunjača, ki leži nekoliko nad potjo in se ponaša z naslovom ene najdaljših na Štajerskem. Na končni točki, nekoliko naprej od jame, pregledamo še v tla, kjer poskušamo prepoznati sestavo tal in opazujemo nastanek erozije.

Dan, preživet v tako čudoviti naravi, vas bo zagotovo sprostil in vam še dolgo ostal v lepem spominu.

Odkrivajte čudovito Slovenijo z Ringaraja.net!

"Čudovita Slovenija" je sklop prispevkov o svetovno znanih, o še neodkritih in o drugih zanimivih delih naše čudovite deželice - prispevki so namenjeni spoznavanju najlepših delov domovine in hkrati izvrsten seznam izletniških točk.

Savinjska