Govorne težave otrok so v porastu, a z zgodnjim ukrepanjem, pravim zgledom in kakovostnimi pripomočki, kot so Logopedske Lahkonočnice, lahko starši veliko naredimo sami. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Zdi se, da se starši vse pogosteje sprašujemo, zakaj naš otrok še vedno ne reče »r«, zakaj govori nerazumljivo ali zakaj je v skupini edini, ki se zatika. Po eni strani se krepi zavedanje o pomenu govora, po drugi pa se srečujemo z dolgimi čakalnimi vrstami in pomanjkanjem logopedov. O tem, kaj povzroča porast govorno-jezikovnih težav, kaj lahko starši naredimo sami in kako lahko pri tem pomagajo didaktični pripomočki, kot so Logopedske Lahkonočnice, smo se pogovarjali z logopedinjo Moniko Rataj, ki ima več kot 20 let izkušenj pri delu z otroki.

V zadnjem času se pogosto sliši, da je logopedov premalo, hkrati pa je otrok z govorno-jezikovnimi težavami vedno več. Zakaj prihaja do tega?

Dejansko gre za kombinacijo dveh dejavnikov: prvič, diagnostika je danes boljša, zato težave hitreje in pogosteje prepoznamo. Drugič, število otrok z dejanskimi težavami je res naraslo. Otroci se manj gibajo, manj je žive komunikacije, več je sedenja pred zasloni. Ne jejo več trde hrane, kar vpliva na razvoj mišic v predelu ust. Veliko jih diha skozi usta, imajo odprta usta, napačen ugriz, težave z obraznimi mišicami. To so funkcionalni vidiki, ki jih pogosto spregledamo, a ključno vplivajo na govor. 

Kaj torej lahko starši naredimo, da bi otrokom omogočili boljši govorni razvoj?

Najpomembnejša je živa, kakovostna komunikacija. Pogovarjajte se z otrokom, berite knjige, igrajte družabne igre, ki spodbujajo govor. Poskrbite, da otrok dobro sliši – ORL področje mora biti urejeno, ušesa zdrava, dih skozi nos. Otrok mora imeti zaprta usta, pravilen ugriz, jesti naj tudi trdo hrano. Če otrok predolgo uporablja dudo ali sesa prst, se lahko pojavijo težave z mišicami in izgovorjavo. Če otroka slabo razumemo  tudi v domačem okolju, ne samo v širšem,  ker je zelo nerazumljiv ali je govor popačen in zelo počasi napreduje, je nujen obisk v ambulanti pri pediatru, psihologu oz logopedu.

Kdaj je pravi čas za obisk logopeda? Kdaj so težave tako resne, da jih ne smemo več pripisovati razvojnim fazam?

Opazujte otroke - če njegov govor pomembno odstopa od govora vrstnikov, če je zaznati zaostanek v splošnem razvoju in je govor še pri treh letih zelo slab in slabo artikuluran, je to prvi mejnik za obisk logopeda.

Še nekaj stvari, na katere smo lahko pozorni: če otrok potiska jezik med zobe, ima odprta usta, slabo artikulira ali ga težko razumemo – to nikoli ni "normalno" in je smiselno obiskati logopeda. Tudi zatikanje (npr. jecljanje) je lahko razvojna faza, a če traja dlje kot nekaj tednov, ali če se stopnjuje, je nujna strokovna obravnava. Nekateri glasovi (npr. šumniki) se razvijajo do petega leta, sičniki in glas L se usvajajo do 4. leta, glas R pa do 6. leta. Besede morajo postajati cele (le ta lo), ne ostajati delne (ta lo). Povedi se morajo širiti iz enobesednih v večbesedne in postati opisne.

Kaj pa čakalne dobe za logopede? Se splača čakati ali je bolje ukrepati samoplačniško?

Absolutno se splača ukrepati. V enem letu se lahko otrok močno razvije – ali pa močno nazaduje, če ni deležen pomoči. Pol leta čakanja je za triletnika ogromno. Prva obravnava bi morala biti v roku 2–3 mesecev. Če je čakalna doba daljša, priporočam obisk samoplačniškega logopeda vsaj za diagnostiko. Starši pogosto pridejo panični in odidejo pomirjeni – ali pa takoj začnejo z vajami, ker ugotovimo, da je ukrepanje nujno.

Veliko staršev uporablja tako imenovani »dojenčkast govor«. Je to škodljivo?

Da, vsekakor. Uporaba popačenega, pomanjševalnega jezika ali "čebljanja" je škodljiva, ker otroku postavljamo slab govorni model. Otroci se učijo po vzoru – kar slišijo, to ponotranjijo in vrnejo. Seveda ne govorimo z otrokom v visoki knjižni slovenščini, a govor mora biti jasen, strukturiran in primeren njegovi starosti. Če vi rečete “a greva ku-kucat bibi”, otrok to vzame kot normo. In to se kaže v njegovi govorni strukturi.

Kako pa je z regresijo govora, ko se v družino rodi nov sorojenec?

Včasih starejši otrok začne govoriti slabše, da bi bil podoben mlajšemu bratcu ali sestrici. To je naraven mehanizem iskanja pozornosti. V takih primerih morajo starši s starejšim otrokom še naprej govoriti pravilno, uporabljati bogat besednjak, brati knjige in poslušati pravljice. Ne smemo se spuščati na stopnjo dojenčka. Pomembno je, da vsak otrok prejema primeren govorni model.

Omenili ste pomembnost kakovostnih pravljic. Kakšna je vloga t. i. logopedskih Lahkonočnic?

Logopedske Lahkonočnice so zvočne pravljice, ki so odlično didaktično orodje. Ker so napisane kvalitetno in bogatijo besedni zaklad ter dajejo dobro jezikovno strukturo, so odlična izbira za  vajo. Prvi sklop je bil usmerjen v fonematski sluh – da otrok prepozna posamezne glasove. Drugi del pa naslavlja osnovne gradnike govora: ritem, melodijo, prozodijo. Dodali smo tudi vaje za motoriko govornih organov – obraznih mišic, jezika, čeljusti. Pomembno je, da starši te vaje izvajajo skupaj z otrokom, saj jih to vodi do boljše artikulacije in bogatejšega besedišča.

Torej govor ni zgolj »učimo se besede«, ampak celostni razvoj?

Točno to. Pravilno dihanje, zdrava ušesa, mišična moč, zaprta usta, pravilno zobovje – vse to je osnova za dober govor. Če otrok ne more dihati skozi nos ali ima nepravilno razvit ugriz, ga je treba najprej peljati k ORL specialistu, zobozdravniku ali ortodontu. Šele ko je osnovna funkcija urejena, lahko logoped začne učinkovito delati. Pomembno je, da otrok govor razume, sledi navodilom in napreduje in ne stagnira v govoru, ali celo nazaduje, ker je to opomnik, da napredek ni ustrezen. Najlažje si pomagate tako, da si zapomnite, da enoletniki uporabljajo enobesedne povedi, dvoletniki dvobesedne (mami, avto!) štiriletniki že štiribesedne ...

Za konec: kaj bi svetovali staršem, ki se bojijo, da bodo »kaj zamudili«?

Najprej: otrok, ki počasi prehaja iz enobesednih povedi v večbesedne ter je vedno bolj vešč pri opisovanju dogodkov, pridobiva tudi jezikovno strukturo primerno starosti, ter ustrezno artikulura vse glasove pred vstopom v šolo, je na dobri poti, da tudi v šolskem okolju ne bo imel večjih težav.

Če pa imate pomisleke, če otrok odstopa od vrstnikov, če imate občutek, da vas ne razume ali se ne zna izražati – ne čakajte. Tudi če greste samo na diagnostiko, boste odšli z jasnejšo sliko in brez nepotrebne skrbi. Bolje je ukrepati prezgodaj kot prepozno.

___________________________________________________________________________________________________________

Kdo je Monika Rataj?

Monika Rataj je profesorica defektologije, surdopedagoginja in logopedinja z več kot 20-letnimi izkušnjami pri delu z otroki in mladostniki, ki se soočajo z govorno-jezikovnimi težavami. V svoji praksi se osredotoča na celosten pristop k govornemu razvoju – od pravilne motorike govoril in slušnega razlikovanja do bogatenja besedišča. Je izjemna poznavalka logopedije v Sloveniji in redno sodeluje pri razvoju inovativnih didaktičnih pripomočkov. Bila je tudi strokovna sodelavka pri nastanku obeh serij Logopedskih Lahkonočnic.

Kaj so Logopedske Lahkonočnice?

Logopedske Lahkonočnice so brezplačne zvočne pravljice, nastale pod okriljem družbe A1 Slovenija v sodelovanju s pisatelji, igralci in strokovnjaki, med njimi tudi Moniko Rataj. Prve logopedske pravljice so bile izdane leta 2020, zaradi velikega zanimanja pa so jim letos dodali še osem novih. Pravljice so namenjene otrokom s težavami pri izgovorjavi glasov (kot so S, Z, C, Š, Ž, Č, L in R) in vključujejo tudi posebne vaje za slušno razlikovanje, izgovorjavo in razvoj motorike govoril. Novost letošnje serije so tudi video vaje in poudarek na govornem ritmu, melodiji in intonaciji – ključnih gradnikih govora.

Logopedske Lahkonočnice ne nadomeščajo logopedske obravnave, so pa dragocen pripomoček za starše in vzgojitelje, ki želijo otroka spodbuditi k govornemu razvoju – še posebej v času, ko so čakalne dobe za logopedske storitve predolge. Do danes so zabeležile že več kot 1,5 milijona predvajanj in postale ena najuspešnejših tematskih serij Lahkonočnic.