/11 /11

Kako prijeten občutek je pravkar skuhano juho posipati s sveže nasekljanim peteršiljem ali pa ravnokar skuhane testenine obogatiti s sveže odtrganimi listi bazilike ali vejicami rožmarina! Sveže zeliščne rastline lahko kupite na tržnici ali v bolje založenih trgovinah, lahko pa jih tudi gojite doma, v lončkih. Če se boste odločili za slednjo varianto, vam bodo vedno na voljo pri roki, in to sveže, pa še oplemenitile bodo vaš bivalni prostor s svojimi prijetnimi vonjavami in videzom. Nenazadnje, boste na ta način lahko prispevali tudi k svojemu zdravju, saj so zelišča, ki jih kupujemo v trgovinah, lahko kontaminirana s pesticidi in patogenimi bakterijami.

Gojenje zelišč ni zahtevno opravilo. Rabite le semena, zemljo, lončke za rože in malo sončnega prostora (na primer balkon) in seveda malo dobre volje. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj priljubljenih zelišč s kratkimi napotki za gojenje doma.

Baziliko uporabljamo za začinjanje zelenjavnih jedi (zlasti paradižnikovih), juh, solat, rib, mesa, pri marinadah, omakah in prelivih. Liste bazilike ponavadi dodamo malo pred koncem kuhanja, saj tako okus ostane najbolj izrazit. Bazilika pomirja in sprošča, spodbuja izločanje prebavnih sokov, pomaga pri prebavi in izboljšuje apetit, pripisujejo ji celo značilnosti afrodiziaka.

Gojenje: sejemo jo marca in aprila. Zahteva veliko sončne svetlobe in vode ter zemljo, bogato s hranilnimi snovmi. Ne smemo je izpostavljati hladu. Če želimo, da se malce »razbohoti«, bomo to vzpodbudili s ščipanjem končnega rastnega vršička.

Peteršilj uporabljamo pri skoraj vseh jedeh. Priporoča se, da ga jedem dodamo šele ob koncu kuhanja. Svež peteršilj je bogat z vitamini A, B1, B2, C in E. Pospešuje izločanje tekočin, razstruplja organizem, znižuje krvni tlak, pomirja živce, blaži pa tudi bolečine, posebno menstrualne.

Gojenje: sejemo ga v marcu, vsako leto v drug lonec. Pred sejanjem moramo zemljo dobro pognojiti z organskim gnojilom ali humusom. Gojimo ga na dovolj svetlem prostoru, če je le mogoče – na soncu. Zadošča, da ga enkrat tedensko zalijemo s kozarcem vode ali dvema, pri tem pa se izogibajmo polivanja listov. Ker je odporen na zmrzal, ga lahko pozimi pustimo pokritega na terasi.

Rožmarin ima močan in prodoren vonj, ki se ne ublaži niti z dolgim kuhanjem, zato ga uporabljamo v majhnih količinah, in sicer kot začimbo pri mediteranskih ribjih in mesnih jedeh najpogosteje pripravljenih na ražnju (svinjina, jagnjetina), nepogrešljiv je kot sestavina v različnih omakah, marinadah in tudi v zelenjavnih jedeh, lepo pa dopolni okus tudi enolončnicam, juham, pečenemu krompirju in rižu. Rožmarin pomaga pri blažitvi stresa in glavobola, povečuje koncentracijo, rožmarinova kopel pa osvežuje organizem in blaži prehladne simptome. Spodbuja tudi izločanje želodčnih sokov in s tem povečuje apetit.

Gojenje: je nezahtevna rastlina, ki dobro prenese tudi poletne suše. Zalivamo ga zmerno. Spomladi lonček preselimo na balkon ali na zunanjo stran okna, jeseni pa ga znova preselimo v notranjost, kjer ga hraniti na hladnem, vendar svetlem mestu. Pozimi ga skoraj ne zalivamo. Spomladi ga obrežemo.

Drobnjak obogati solate, še posebej krompirjevo, svetle omake, jajčne jedi, juhe. Odličen je zmešan s skuto ali z maslom, z njim pa lahko okrasimo tudi različne hladne narezke. Jedem ga dodamo na koncu, tik preden jih postrežemo, saj vročina pri kuhanju ali pečenju uniči precejšen del drobnjakove arome. Vsebuje železo, vitamine (C, B2) in je blag antibiotik. Drobnjak spodbuja tek in olajša prebavo, deluje kot blago odvajalo, znižuje krvni tlak in pomaga pri nahodu.

Gojenje: ni zahteven za gojenje. V naravi ga pogosto srečujemo tudi v divjih oblikah, na voljo je skoraj skozi vse leto. Za drobnjak velja, da ga je za spravilo dobro porezati na dan za cvet, ko je njegova aromatičnost največja. Za sprotno uporabo ga lahko režemo kadarkoli.

Origano ima prijeten, sladek vonj in pikanten okus. Kot začimbo uporabljamo osmukane lističe in cvetne vršičke. Cenijo ga v italijanski (pica) in grški kuhinji. Uporablja se kot začimba za razne paradižnikove jedi, omake za testenine, enolončnice, pečenke in solate. Prilega se tudi omletam, dušeni govedini in vegetarijanskim specialitetam. Njegove učinkovine imajo pozitiven učinek na raven sladkorja v krvi.

Gojenje: v trgovinah lahko kupimo seme navadnega origana, še bolje je, če kupimo rastline kot sadike v aprilu. Rad ima tople lege, najbolje pa raste v suhi, ne preveč rodovitni zemlji. Če ga gojimo v lončku ali v balkonskih koritih, ga moramo vsake nekaj časa zaliti, pognojimo pa enkrat na mesec. Ko pozno jeseni navadni origano postavimo v sobo, mu moramo zagotoviti svetel zračen prostor s temperaturo ne višjo kot 15°C.