Angelske mamice nam sporočajo, da je treba govoriti tudi o težkih temah, kot je izguba otroka. (Studio Baltazar)

/11 /11

Ko starši v naši bližini izgubijo otroka, se pogosto vprašamo, kako jim lahko pomagamo, kako naj jih tolažimo. Tudi nam je težko, zato si ne upamo ali ne zmoremo pristopiti k žalujočim staršem, ker nas je strah, da bomo rekli kaj napačnega in jih s tem še bolj prizadeli. Na drugi strani pa stojimo ljudje - starši, ki se nam je prav v tem trenutku podrl svet, srce se nam razsulo na milijon koščkov, ki jih moramo nekako sestaviti in živeti naprej in zato nujno potrebujemo pomoč ljudi okrog sebe.

O izgubi otroka je treba govoriti na glas

Ne obstajajo besede, s katerimi bi vam lahko razložili, kako boli izguba otroka, obstajajo pa besede, ki nam lahko pomagajo, mamicam in očetom, ki smo izgubili otroka, sporočajo Angelske mamice, ki so v življejnju izkusile nepredstavljivo izgubo, izgubo otroka. O izgubi otroka med nosečnostjo in kmalu po porodu so se zato odločile spregovoriti javno, na glas, da bi spodbudile ljudi, da naj se o izgubi pogovarjajo, naj si pomagajo in stojijo ob strani.

PREBERITE TUDI: Kako preboleti izgubo otroka?

Dejstvo je, da v naši družbi še vedno težko govorimo o katerikoli izgubi, še posebej o izgubi otroka. Zato so se Angelske mamice ob prihajajočem mednarodnem dnevu otrok, umrlih med nosečnostjo ali kmalu po porodu (15. oktober) odločile za posebno kampanjo ozaveščanja o tej temi. Sporočajo nam, da je treba govoriti tudi o težkih temah, da je izjemno pomembno, da žalujoči starši dobijo tudi oporo v okolici in da je staršev, ki se soočajo s takšno izgubo veliko. To se žal dogaja, veliko prevečkrat, in se bo dogajalo. In o tem je treba govoriti, zato tudi mi objavljamo njihovo javno pismo. 

Pismo mamic: Smo mamice otrok umrlih med nosečnostjo ali kmalu po porodu in to je naša zgodba.

Začetki pri vsaki izmed nas so se začeli z nepopisno srečo in hvaležnostjo, ki jo čuti ženska, ko zagleda pozitiven nosečniški test in naznanja dejstvo, da bo postala mamica. Vsaka izmed nas ima za sabo malce drugačno vmesno zgodbo, nekatere izmed nas, so se za izgubljenega otroka trudile vrsto let in šle skozi mnoge IVF postopke, konec zgodbe pa je žal pri vseh enak.

Uničene sanje, izgubljen vsak »prvi« (nasmeh, zobek, korak, simpatija...) prazno naročje in srce razbito na milijone koščkov. Mnoge med nami smo izgubile celo več kot enega otroka. Oktober je mesec spomina na otroke umrle med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Za nas se oktober nikoli ne konča, za mamo ne mine dan, ko ne bi pomislila na svojega otroka.

V to kampanjo smo se podale z namenom, da porušimo tabuje in ljudem pojasnimo, da nam stisk roke, sočuten objem, izraženo sožalje ali zgolj vprašanje »kako si?« pomeni ogromno. Zmotno je mišljenje večine ljudi, da se o svojih otrocih in o žalostnih dogodkih, ki so se nam zgodili, ne želimo pogovarjati. Ljudje se bojijo, da bi nas z vprašanji prizadeli. Čeprav se nam ob pogovorih pogosto ulijejo solze, se o naših otrocih rade pogovarjamo, to nam daje občutek, da niso prezrti in pozabljeni. Čeprav smo jih lahko objele, poljubile in pestovale ali nosile v svojem trebuščku le za nekaj trenutkov, bodo v naših srcih živeli za vedno. Me smo njihove mamice in oni so za vedno naši ljubljeni otroci. Zato slišite stisko staršev, ki hodijo po naši poti in vsaj za trenutek napolnite njihovo prazno naročje z iskrenim objemom ter pobožajte njihovo strto srce. Ob tem ne pozabite, da žalujejo tudi očki, bratci in sestrice.

V imenu žalujočih mamic, zapisala Špela Vitanc Vodeb.

PREBERITE TUDI: Ko še nerojen otroček odide med angelčke ...

Ne umikajte se od staršev, ki se soočajo z izgubo otroka, ne potiskajte te teme na stran! Pokažite, da s svojo bolečino niso sami. Povejte jim, da ste tu zanje, da njihova bolečina ni samo njihova in da njihov otrok nikoli ne bo pozabljen.

VIR: Studio Baltazar