/11 /11

Nekateri so ga uvrstili v enega izmed boljših dokumentarnih filmov, ki govori o posledica igranja z gensko tehnologijo, na področju prehrane in okolja.

Ko enkrat take rastline pridejo v okolje, ni več poti nazaj. Genska kontaminacija sorodnih vrst je nepovratna in je ni moč ustaviti. Bojimo se, da bodo sezname dovoljenih gensko spremenjenih rastlin, če sedaj ne najdemo argumentov proti, v prihodnosti samo še širili na vedno nove dovoljene GSO, poljščine, žita, stročnice, ribe, goveda, perutninino,…

Dr. Vandana Shiva: “Že 30 let se borim proti uničevanju narave z biocidi in uporabi genske tehnike. Zakaj? Ker imam rada naravo in njeno biološko raznovrstnost, ki jo kmetijstvo, ki temelji na agrarni kemiji in genski tehniki uničuje. Včasih je bilo v Indiji nešteto vrst riža, danes se prideluje le nekaj sort. Stare sorte shranjujemo za prihodnje rodove v genski banki na našem posestvu Navdanya v severni Indiji. Med njimi so žita, ki rastejo v zelo sušnih razmerah in nas bodo nahranile v sušni prihodnosti, ki nas čaka zaradi podnebnih sprememb. Bojujem se z miti, v katere so ljudi prepričali. Eden je, da z ekološko pridelavo ni mogoče pridelati dovolj hrane za vse ljudi. Sejem Biofach dokazuje nasprotno.

Nekateri pravijo, da ne moremo ostati agrarna družba. Namesto 50 % ljudi danes na zemlji dela 2 %, ostalih 48 % pa je posredno povezano s pridelavo hrane. Ne moremo biti nekaj drugega kot agrarna družba, ker moramo jesti, hrano pa še vedno ni mogoče pridelati v tovarnah. Danes ostalih 48 % ljudi posredno dela v proizvodnji s hrano: v tovarnah pesticidov, kot prevozniki, trgovci v vele trgovskih centrih, v laboratorijih genske tehnologije,… Še vedno so povezani s pridelavo hrane. Proizvodnja hrane je odvisna od borih 20 cm rodovitne prsti. Teh borih 20 cm rodovitne prsti nas loči od lakote.